Torek 22.10.19 - dlrugi dan
Na centralni želežniški postaji v La Spezia na avtomatu kupiva vozovnice za vlak. Dobro je, da že prej načrtuješ svoj dan, saj te avtomat sprašuje po destinaciji, času odhoda in povratka... vrsta je povsod dolga, še posebej na pultu za 5terre. Sicer pa je vožnja enostavna. Km ali dva tunela in si že v prvi vasi 5Terre. Cena 16 evrov za dve osebi povratna do Manarole.
Najprej se ustaviva v kraju Riomaggiore. Peš se povzpneva nad mestece, lepi razgledi na vse strani (nekaj kondicije koristi ;)).
Ti kraji so s kopnega bli včasih težko dostopni, saj je obala strma in pečinasta. Hiše so pisanih barv, grajene na strmih pobočjih, ena nad drugo in poleg druge, saj jih prostor omejuje.
Spustila sva se po strmih stopnicah tudi do obale, si ogledala ozko majhno pristanišče in celo plažo pod strmo pečino. Morje je še vedno dovolj toplo za kopanje,saj je bil dan sončen in zelo topel.
Po zasluženi pici se z vlakom odpraviva do naslednjega kraja Manarola, ker je slikovita peš pot ob morju na žalost zaprta zaradi podorov.
Kraj je manjši, vendar še bolj slikovit in stisnjen v ozko grapo. Večina večnadstropnih hiš stoji na živi skali nad morjem. Tu je še več turistov. Ne predstavljava si, kako je v vrhuncu sezone.
Po obeh krajih se je lepo sprehajati, čeprav to pomni stopnice gor, stopnice dol ali pa hoja vavkreber.
Ponudba je bogata a ne vsiljiva. Ljudje so prijazni.
Pobočja so strma, obkoljena s hribi.
Na centralni želežniški postaji v La Spezia na avtomatu kupiva vozovnice za vlak. Dobro je, da že prej načrtuješ svoj dan, saj te avtomat sprašuje po destinaciji, času odhoda in povratka... vrsta je povsod dolga, še posebej na pultu za 5terre. Sicer pa je vožnja enostavna. Km ali dva tunela in si že v prvi vasi 5Terre. Cena 16 evrov za dve osebi povratna do Manarole.
Najprej se ustaviva v kraju Riomaggiore. Peš se povzpneva nad mestece, lepi razgledi na vse strani (nekaj kondicije koristi ;)).
Ti kraji so s kopnega bli včasih težko dostopni, saj je obala strma in pečinasta. Hiše so pisanih barv, grajene na strmih pobočjih, ena nad drugo in poleg druge, saj jih prostor omejuje.
Spustila sva se po strmih stopnicah tudi do obale, si ogledala ozko majhno pristanišče in celo plažo pod strmo pečino. Morje je še vedno dovolj toplo za kopanje,saj je bil dan sončen in zelo topel.
Po zasluženi pici se z vlakom odpraviva do naslednjega kraja Manarola, ker je slikovita peš pot ob morju na žalost zaprta zaradi podorov.
Kraj je manjši, vendar še bolj slikovit in stisnjen v ozko grapo. Večina večnadstropnih hiš stoji na živi skali nad morjem. Tu je še več turistov. Ne predstavljava si, kako je v vrhuncu sezone.
Po obeh krajih se je lepo sprehajati, čeprav to pomni stopnice gor, stopnice dol ali pa hoja vavkreber.
Ponudba je bogata a ne vsiljiva. Ljudje so prijazni.
Pobočja so strma, obkoljena s hribi.
