Petek, 19.4.13, Vulcano Sulfatara

Zadnji cilj letošnjega potepanja je bi ogled zanimivega ugaslega vulkana v bližini Napolija (zahodno). Krater leži v ravnini mesta Pozzuoli, približno 300 m premera. Po celotnem kraterju uhajajo vroči žvepleni plini (160 stopinj C) na enem koncu so manjša jezerca z brbutajočo vroco blatno vodo (140 stopinj C) kamorkoli pobrskaš se kruši žveplen zlepljen pesek in čutiš vročo krhko kamenino. Po celem pobočju se dviga kondenzirana para, tako da daje vtis živega vulkana. V preteklosti so tu kopali žveplo, imeli termalne toplice, zdravljenje z vročim blatom in žveplenimi plini in celo naravo savno. Celotna Flegrejska polja se občasno dvigajo in spuščajo, zato to področje vulkanologi stalno spremljajo tudi zaradi bližnjega Vezuva, ki je oddaljen le slabih 20 km. Čudila sva se, kako gosto poseljeno je to gotovo nevarno področje. Hiše stojijo na robu kraterja.
Polna vtisov s tega potovanja, sva komaj čakala, da se umakneva gostemu prometu in se odpravila čez Apenine ob Mirnejši Jadranski obali proti domu. Še ena noč in sva doma. Vsak konec je tudi začetek. Kam naslednjič?

Četrtek, 18. April, Oliveri

Pred odhodom na celino, italijanksi škorenj, sva si ogledala bližnjo laguno, ki leži pod visokim skalnatim grebenom. Peščen jezik sega 1 km v morje. Tik pod navpično steno pa ležijo tri majhna jezerca. Zanimiv in nenavaden naravni pojav, ko en kilometer dolg ozek peščen jezik sega v morje. Za spomin sva nabrala veliko lepih kamenčkov, ki jih je tu veliko in nek domačin nama je pokazal nenavadno simbijozo dveh živali, posebnega sinjemodrega prozornega mehkužca, podobnega drobcenemu srfu z jadrom (3 / 5 cm velik), ki jih valovi prinesejo iz bližnjih otokov. Puščajo močno modro barvo. Bojan je seveda obvezno preveril toploto siciljanskega morja in ugotovil, da se z malo kurajže že da zaplavati.
To je tudi bil najin zadnji postanek pred odhodom na trajekt. Imela sva srečo, saj je trajekt odplul le tri minute po vkrcanju. Blizu Paestuma sva naletela na še vedno zaprt kamp, ki pa nama je vendarle ponudil zatočišče za eno noč. Velika večina kampov je odprta šele v maju mesecu ali kasneje.

Sreda, 17.4.2013, Corleone, Cefalu

V jutranjem času sva se odpravila v notranjost otoka. Nekaj kilometrov od obale se pokrajina spremeni. Čeprav le na okoli 500 /600 m n.m. Je podobn visokogorskim planinam, pokrajina je valovita, posuta s pašniki in zelenimi polji. Peljala sva se skozi vas Piano d' Albanese, ki leži le 30 km od Palerma, kjer sva videla dvojezične napise na prometnih znakih in poprašala, zakaj. Povedali so nama, da je to grško albanska avtohtona manjšina, ki skrni za svoj jezik. In kulturo in v šoli se kot materni jezik učijo albanščino. Pot sva nadaljevala skozi Corleone, ki naj bi bil po filmskem zapisu rojstni kraj dona Corleonea, sicer pa manjši kraj.
Občudova sva res lepo zeleno valovito pokrajino, obdano z večjimi skalnatimi hribi, na pašnikih črede krav, ovac in koz, ki se je vlekla še naslednjih 100 km , ko se nato spustiš spet do obale. Cela severna Sicilija je precej hribovita in visoki hribi segajo do morja. Je pa tudi bolj poraščena.
Najin daljši postanek je bil v mestecu Cefalu. Za razliko od ostalih velikih mest je to manjše, slikovito, romantično mestece z pisanimi hišami in lepim zalivom. Że od daleč opaziš sredi mesta ogromno cerkev, nad mestecem pa se dviga skalnat greben. Zgleda, da je turistično dobro znano, saj ga je že v tem času obiskalo veliko turistov. Všeč so nama bile zanimiva hišna pročelja, ki gledajo proti zalivu, ozke tlakovane ulice s trgovinicami in sprehajalna promenada ob plaži. Ogledala sva si zanimivo srednjeveško pralnico, ki leži pod hišami, skozi njo pa teče potok.
Po sprehodu skozi mirno, prijetno mestece sva si privoščila za te kraje značilno granito, drugačno, kot smo jo navajani, je gosta in jo ješ z žličko.
Kampirala sva v 80 km oddaljenem kampu vkraju Oliveri. Reccija je bila po 20.00 że zaprta, zato za zamudnike pustijo vrata v kamp priprta, da lahko vseeno vstopijo. Kamp je lepo urejen in leži ob Lagunidi Tindari.