Ponedeljek, 15.4.2013, San Vito lo Capo, Palermo

Danes sva se odpravila proti severu Sicilije. Najprej sva se ustavila na SZ rtu otoka, imenovanem San Vito lo Capo. Pokrajina je tu drugačna kot na jugu. skoraj 1000 m visoki skalnati grebeni se dvigajo čisto ob morju. skalnati grebeni hribov so bogati z marmorjem, zato so celotNa pobočja polna kamnolomov. Zadnjih nekaj kilometrov pred rtom se odpre prekrasen pogled na zalive z dolgimi peščenimi plažami z visokimi strmimi skalnatimi hribi v ozadju. Po nekaj kilometrih neposeljene doline, se odpre raven zaliv z dolgo peščeno plažo, mestecem z nizkimi stavbami, na videz zaspano naselje, ki pa je polno majhnih hotelov in " bed&breakfast" ponudb, torej ni prav klasično turistično naselje, zagotovo pa v času sezone polno turistov. V tem prelepem okolju bi prav z veseljem preživela cele počitnice.
Iz slikovite idile sva se odpravila proti Palermu in se v popoldanskem času ustavila na parkirišču za avtodome na obrobju mesta. Do postajališča je potrebno voziti kar do 4 km po zelo prometnih ulicah (brez GPS praktično ne bi šlo). Parkirišče je kar dobro obiskano in ponuja tudi sanitarije in tuš s tolo vodo ( za dolačilo 1€). Nad parkiriščem se dviga Monte Pelegrino, kamor sva se odpravila kar peš, saj je za avtobusni prevoz bilo že prepozno. Na hrib vodi poleg ceste tudi zanimiva serpentinasta pot, kjer sva srečala nekaj rekreativcev, tekačev in kolesarjev. Na višini čez 350 m, se odpre prekrasen pogled na Široko gosto naseljeno področje Palerma in zaliv.

Nedelja, 14.4.2013, Valle dei Templi, Agrigento, Vulcanetti di Macalube

Najina prva destinacija je bila Dolina templjev (Valle dei templi, v bližini Agrigenta), njihovi nastanki segajo v 6. st. BC za časa grške vladavine otoka. Templji so bili del velikega mesta (200.000 prebivalcev v 5. st.). To je pravi sprehod skozi čas, saj je dolina templjev dolga dva kilometra. Ta dolina templjev je v bistvu vzpetina nad dolino pod mestom Agrigento. Toliko ostankov iz grških časov je videt le malokje. Stari Grki so vedeli, kam postaviti pomembne objekte z lepim in pomembnim razgledom na vse strani, proti morju in hribom. Tu sva napravila kar precej slik in video posnetkov in se po skoraj treh urah vživljanja v staro zgodovino v lepem sončnem dnevu skrila pred vročim soncem v kamper in se odpeljala na ogled druge zanimive posebnosti nekaj kilometrov stran, Vulcanetti di Mocalube. To je geološki pojav, ko sredi travnikov iz zemlje uhajajo plini in z njimi voda in blato. Na par sto m2 velikem območju sredi travnikov leži griček strjenega glinenega blata, ki prihaja iz zemlje. Zgleda kot veliko majhnih vulkančkov, iz katerih počasi brbota namesto lave, blato, voda in plin. Do. Naslednjega kampa pred Marsalo, sva spet občudovala zanimivo pokrajino, ki na tem delu spominja na visokogorkse pašnike.

Sobota, 13.4.2013, Caltagirone, Piazza Armerina

Cilj današnjega dne je bil kamp pri Agrigentu z vmesnima postankoma v Caltgirone in Piazza Armerina, v notranjosti Sicilije. Caltagirone je staro mesto, ki leži na vrhu strmega hriba in po njegovem pobočju. Znano je po živobarvni ročno izdelani keramiki in strmem stopnišču (142 stopnic), Scalinata di Santa Maria, ki vodijo do cerkve na vrhu hriba. Stopnice so pokrite z temno vulkansko kamnino, pokončen del stopnice pa je okrašen s keramičnimi ploščicami različnih motivov. Vzdolž stopnic in v ulicah poleg njih so mnogoštevilne trgovinice, ki ponujajo keramične izdelke vseh vrst in velikosti.
Nadaljevala sva pot po lepi siciljanski pokrajini, valovita zela polja s pšenico po vseh hribčkih in dolinah, lepi razgledi po pokrajini, cesta se vije po vrhovih dolin na viaduktih, tako da je razgled resnično lep. V daljavi pa kraljuje visoka s snegom pokrita Etna, prava razglednica. Ustavila sva se v Piazza Armerina, kjer sva si ogledala Villo Romano del Casale, ki leži nekaj kilometrov stran od mesta. Vila, bolje rečeno velik lovski kompleks stavb, okoli 3500m2 površine prostorv je bila zgrajena v 4. stoletju. V 12. stoletju je vilo zasul zemeljski plaz in so jo odkrili šele v 19. stoletju, za oglede pa je bila odprta šele v 20. stoletju. Razdeljena je v štiri sekcije, od termalnih kopeli, elipsastega notranjega dvorišča, jedilnega dela, sob za goste in lastnikovih delov hiše pa do bazilike. Vsi prostori so tlakovani s prekrasnimi mozaiki, ki so jih izdelali severno afriški umetniki in tematsko prilagojeni uporabi prostorov, večinoma pa prikazujejo različne živali, mitološke in zgodovinske zgodbe, vsakdanje življenje, vse pa okrašeno z različnimi ornamenti. Posebej zanimive so teme o lovu divjadi na različnih koncih sveta, atrakcija so tudi tako imenovane "ragazze in bikini", ki pa v resnici predstavljajo atletinje različnih disciplin. Zanimivo je, da so že v tistih časih cenili in lahko privoščili tako lepo urejene in bogato tlakovane in s freskami okrašene .