Predstavljena objava

Povezave do potovanj z avtodomom

Tu so zbrane povezave do naslovnih blogov najinih daljših potovanj z avtodomi, od 7.dalje z našim            WEINESBERG,...

torek, 5. november 2024

Nekaj o Sardiniji

Danes s trajektom (9 ur vožnje) zapuščava Sardinijo, kjer sva preživela res zanimivih in poučnih 37 dni.

Imela sva lepo sončno in ravno prav toplo vreme, da sva nekako podaljšala najino poletje v november.  

Sončni zahod s trajekta...

Vsekakor je Sardinija vredna ogleda tako s turističnega kot zgodovinskega vidika. A za resnično doživetje pomembnejših zanimivosti potrebuješ malo več časa, ki sva ga midva, na srečo, imela.

Za zaključek sem zbrala nekaj zanimivih dejtev o Sardiniji.

- Sardinija je drugi največji italijanski otok v Sredozemskem morju. 

- Šteje 1.598.225 prebivalcev.

- Je malenkost večja od Slovenije.

- Je otok s 147 manjših otokov.

- Obdaja ga 1849 km obale.

Obale so pretežno visoke in skalnate, s številnimi slikovitimi rti, neverjetnimi barvitimi skalnimi formacijami, nekaj širokimi, dolgimi ovalnimi zalivi s kristalnim smaragdnim morjem.


- Znana je po številnih peščenih plažah.

- Posejana je s tisočimi nuragiji – skrivnostnimi bronastodobnimi kamnitimi ruševinami v obliki čebeljih panjev.največjih in najstarejših je Su Nuraxi v Baruminiju iz leta 1500 pr.

- Ima več kot 7000 prazgodovinskih arheoloških najdišč.

- Njeni prebivalci dosegajo nadpovprečno pričakovano življenjsko dobo 81 let in imajo najvišjo stopnjo stoletnikov na svetu.

- Otok je razgiban, sestavljen pretežno iz skal in z nekaj večjih rek. 

- Ima 54 umetnih jezer in jezov, ki jo oskrbujejo vodo in elektriko.

- Je neverjetno bujen in zelen.

- Ima tri nacionalne parke 

- Sardinija ima svoj jezik, sardinščina, ki ga govorijo po vsem otoku.

- Ima zgodovinska mesta, stara več kot 3000 let.

- Po otoku stoji več kot 100 stražnih stolpov in približno 500 verskih objektov, vključno s svetišči in cerkvami.

- Na Sardiniji ni avtocest s cestnino. 


- Ponaša se tudi z enim najglobljih kanjonov v Evropi imenovanim Gorropu, s stenami visokimi več kot 500 metrov.

Nekaj pa me je tu zmotilo. Ob vseh naravnih lepotah še vedno marsikje odlagajo smeti ob cesti ali jih je veliko v jarkih. Pogrešala pa sva smetnjake na marsikaterem parkirišču ali postajališču.

Na kmečkem turizmu je bil lastnik zgledno strog pri ločevanju odpadkov, na nekaterih lokacijah so se uporabniki kampov pritoževali glede čistoče.


ponedeljek, 4. november 2024

Do Olbie

Ponoči naju je parkrat prebudil lajež psa iz bližnje hiše. Temu so seveda odgovarjali psi v bližini, sicer je bilo parkirišče mirno. 
Danes počasi zaključujeva najino krožno popotovanje po Sardiniji. Še vedno potujeva po znameniti SS 125. Promet je umirjen, cesta široka in lepa. 
Preseneča goratost otoka na tej obali. V ozadju vidiva visoke skalne gore.
Tu v bližini je tudi najvišja gora , Mount La Marmora s 1,834 mnm. 
Na poti se ustaviva, da odkljukava še en NAJ. Obiščeva namreč najvzhodnejšo točko otoka Capo Comino. 
Parkirava ob starem svetilniku in se po skalah in grmičevju spustiva do rta, ki ga tvorijo rdečerumene skalne gmote. 
Modrozeleno morje liže skalno obalo in msjhne skalne otočke. Toplo sonce, svež zrak, enostavno lepo. 
Presenetljivo, kako zelo zelena je Sardinija. Poraščena je večinoma z nizkim grmičevjem in divjimi oljkami, mestoma se raztezajo predeli borovcev ali evkaliptusa. 
Ni čudno, da legenda omenja, kako so angeli izmed celega sveta izbrali prav ta otok, ker je bil tako zelen. 
Po kosilu odpeljeva še zadnjih 100 km in se ustaviva v Olbiu, kjer ser bova jutri vkrcala na trajekt. 

Zaključuje se najinih več kot pet tednov zanimivega raziskovanja. Prevozila sva 1410 kilometrov po otoku samem.  Povdariti moram, da to ni bilo počitnikovanje, pač pa popotovanje po lepotah otoka in odkrivanje njegovih zgodovinskih ostalin. 

Prav zato blog opisuje večinoma naravo, njene posebnosti, kulturne specifičnisti in zanimivosti.