Na poti domov

Danes nadaljujeva pot proti domu. Kupila sva enodnevno vinjeto za avtocesto na Češkem in se večji del dneva voziva. Promet je nekoliko gostejši, ker so tu tudi tovornjaki in je treba biti bolj previden. 

Bojan je umirjen šofer in zelo lepo se je voziti z njim. Znajde se tudi z GPS in Park4Night, tako da vedno že zjutraj pridno načrtujeva pot in postanke.

Malo pred Avstrijo se ustaviva na parkirišču ob velikem jezeru Nové Mlyny v kraju Pasohlavky. 

Bojan je v ne preveč bistrem jezeru zaplaval, da se je ohladil, jaz pa sem izkoristila fitnes orodja na nabrežini. Tako sva prav prijetno zaključila dan.

Za nameček sva se še sprehodila po kolesarki stezi ob jezeru, ki je, zanimivo, del kolesarske poti EuroVelo 9 Baltik-Jadran. 

EuroVelo 9 Baltik-Jadran. Povezuje vse najpomembnejše turistične regije Južne Moravske in teče do Jadranskega morja (do Pule). Razteza se v dolžini 1930 kilometrov v smeri sever-jug čez Srednjo Evropo.

Ob jezeru so manjša kopališča, restavracije on številni ribići, ki namakajo trnke v nem in čakajo, da se kaj ulovi nanje.

Po jezeru vozi turistična ladja, ki je bila danes polna turistov. 

Jezero Nové Mlýny je pravzaprav sistem treh jezov. Zgrajeni so bili v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja za nadzor poplav in kmetijske namene. Danes so pomembno rekreacijsko in naravno središče. 

Mnoge table vabijo na pokušino vin v bližini. Dan se je prevešal v noč in uspela sem ujeti nekaj utrinkov sončnega zahoda ob jezeru.  

Uspel nama je prijeten postanek v tem kraju na poti domov. 

Jasna gora in Glivice

Včeraj sva zapustila Gdansk in se večina dneva vozila po avtocesti. Le na enem delu je bila plačljiva, večina pa ne. Prometa ni bilo veliko, nekaj gradbišč je ustvarilo kratek zastoj, sicer pa sva mirno prispela do parkirišča, kjer sva prespala. 

Tokrat sva se zaupala Gospe Jasnogorski, saj sva se parkirala na ogromnem parkirisču v bližini samostana Jasne gore v kraju Čestohova.

To je znano romarsko mesto in le bežen pogled na številna vozila parkirana v bližini nama pove, da je obiskovalcev res veliko.

Šele danes zjutraj sva šla na ogled tega ogromnega razgibanega samostana, ki je na pogled pravo naselje. 

Tu so različne zgradbe, cerkev, kapelice in na enem koncu ogromen travnik s stolicami in oltar na jadrnici podobniem objektu.

Simbol tega samostana je ikona Gospe Jasnogorske, znana tudi kot ikona Gospe Čenstohovske, z dimenzijami 121,8 x 81,3 cm, prikazuje Blaženo Devico Marijo, ki na levi roki drži dete Jezusa.

Na zloženki preberem:

Junaška obramba Jasne Gore leta 1655 med švedsko invazijo je postala zelo pomemben dogodek v zgodovini Poljske. V duhu zahvale za rešitev slike, samostana in celotne države je kralj Janez Kazimir leta 1656 v Lvovu dal zaobljube, v katerih je Mater Jasne Gore razglasil za kraljico Poljske. Od tistega dne je Jasna Gora postala prestol zmagovite kraljice in kraj, kjer so ji vsi lahko zaupali vse svoje osebne, družinske in nacionalne zadeve. Sveti Janez Pavel II. ji je zaupal celotno svoje papeško poslanstvo s svojim znamenitim geslom: Totus Tuus, Maria! - Vse tvoje, Marija!"

Cerkev je bogato okrašena, morda celo preveč. Zanimiva je kapelica Gospe Čestohove z ikono na oltarju, kjer veliko vernikov kleči in moli, nekateri tudi hodijo po kolenih v bližini oltarja. 

Zanimiva je tudi zakladnica, kjer hranijo primerke cervenih oblačil skozi stoletja in različne dragocenosti, ki so jih podarili verniki. 

Pogled na razgibane strehe in visok zvonik zaokroži najn ogled samostana.

Jasna gora je romarski kraj, ki ga lahko dodava na seznam najinih do sedaj obiskanih romarskih mest (Medžugorje, Fatima, Montserrat, Barbana, Vatikan, Luver,..)

Pot nadaljujeva proti Gliwicam, mestu v Zgornji Šleziji na jugu Poljske, ob reki Kłodnici. 

Znano je po dogodku iz druge sv. vojne. V mestu je namreč visok lesen stolp, ki mu domačini pravijo šlezijski Aiflov stolp.

Stolp Gliwice je v letu 1939 bil nemi vzrok za kruto zgodovino. To območje je bilo nemško, kot marsikatero drugo na Poljskem, po vojni pa so Poljaki od tod izgnali vse Nemce. 

Na radijski stolp je nacistična Nemčija leta 1939 pod strogo zaupnem postopku izvedla napad sama nase s svojimi vojaki preoblečenemi v poljske uniforme in obsodila Poljake zanj. Napad je služil kot izgovor za invazijo na Severno Poljsko naslednji dan in s tem začetek druge svetovne vojne .

Peš sva se odpravila do 2,5 km oddaljenega stolpa. Eleganten temen stolp zgrajen iz sibirskega macesna, povezan z medeninastimi spojniki. Visok je 111 metrov, po trditvi wikipedije je najvišja lesena konstrukcika v Evropi. Danes je pomnik na vojne dogodke, a še vedno služi za mobilno tehnologijo in FM 

postaje..

Pot proti domu nadaljujeva do parkirisča v bližini Češke meje, kjer bova prespala.

Gdansk

Dopoldne sva se z avtodomom odpravila na ogled znamenotosti mesta Gdansk. Najprej sva parkirala na obrobju mesta v bližini polotoka Westerplate. 

Nahaja se ob ustju Mrtve Visle (enega od mrtvih tokov delte Visle ) ob obali Baltskega morja. Znan je po bitki pri Westerplatteju , ki je bila prvi spopad med poljskimi in nemškimi silami med invazijo na Poljsko in s tem začetek in prva bitka druge svetovne vojne.

Na polotoku je na griću mogočen spomenik žrtvam, pod njim na travniku pa v opomin napis "Nigoy viecej wojny" prevedeno " Nikoli več vojne". Ko bi to res držalo!!!

Celotno področje je nekakšen muzej, spomenik v naravi. 

Tu so še ostanki porušene stavbe in lepo urejeno krožno grobisče s križi.

Dan je sončen in vroč, zato veliko ljudi hiti do obale in so vsa parkirišča blizu plaže v trenutku zasedena. Midva pa jo mahneva z avtodom v center mesta in upava, da bodo posledično morda tam parkirišča manj polna. Res kmalu najdeva prostor za najin mobilni domek. 

Peš se odoraviva proti centru mesta. Gdansk se razprostira na zelo velikem posmdročju, zato se takoj naberejo kilometri hoje. 

Najprej sva želela pobliže pogledati najdaljšo stavbo (860 metrov) na Poljskem. Imenujejo jo Falowiec (iz poljske besede za val »fala«), ker njena oblika in razporeditev balkonov spominjata na dolg val. Ta stavba ima štiri desetnadstropna naselja s po 1792 stanovanji.

Res je impozantna, a zame je nepojmljivo živeti v taki množici na skupnem mestu.

 

Po dobrih dveh kilometrih vstopiva v najdaljši trg. Mesto ima zanimivo zgodovino, čudovito staro mestno jedro in je odličen kraj za raziskovanje.

Gdansk je znan po svojem Dolgem trgu

Za razliko od drugih večjih mest na Poljskem ima Gdansk Dolgi trg (długi targ). Ta dolgi trg je dolga, široka odprta ulica namenjena le pešcem. 

Obkrožajo ga visoke slikovite stavbe s posebnimi fasadami, ki so na vrhu stopničaste. 

Na ulici se vrstijo trgovine, restavracije in stojnice. Danes je bila ulica nabito polna obiskovalcev.

Ta ulica je bila tržnica, ki je bila ustanovljena v 13. stoletju kot trgovska cesta. Tržnica je bila med drugo svetovno vojno skoraj v celoti uničena, a je bila od takrat obnovljena v prvotni veličini.

In na vsakem koraku imaš prekrasen pogled na pisane fasade, razgibane strehe in nad vsem kraljujejo voki cerkveni zvoniki.

Zaradi višine in razdalje je težko zajeti vso to lepoto z objektivom, celo širokokotni način ni prav upešen. 

Ustaviva se pri zlatih vratih , ki nakazujejo začetek dolgega trga. Nato nadaljujeva do znamenitega in lepega Neptunovega vodnjaka, ki je eden najbolj prepoznavnih simbolov Gdanska. Nahaja se v središču starega mestnega jedra. 

Prebrala sem, da o kipu obstaja znana zgodba, ki pravi, da so imeli prebivalci Gdanska toliko denarja, da so vanj metali zlate kovance za srečo. Neptun se je zelo razjezil nad veliko količino kovancev in jih je razbil. Tako je vodo v vodnjaku spremenil v vodko. To je ena od zgodb o tem, kako je nastala žgana pijača Goldwasser.

Ogledala sva si tudi mogočno katedralo. Katedrala sv. Marije je največja opečnata cerkev v Evropi. Sprejme lahko več kot 25.000 ljudi. 

Tudi njena notranjost je mogočna in zanimiva. Zanimiva je posebna  astrološko, koledarska ura. 

Pozno popoldne se vračava po vzporedni ulici, ki je v celoti opremljena s stojnicami, ki ponujajo bižuterijo z jantarjem. 

Gdansk je namreč znan kot jantarjeva prestolnica Baltskega morja, saj večino jantarnih kamnov naplavi na njegove plaže. Jantarju pravijo tudi baltsko zlato. Tu domuje nekaj sto trgovin z jantarnim nakitom. Mesto se ukvarja tudi z lokalnim pridobivanjem jantarja iz površinskih rudnikov in plaž ob Baltskem morju.

Zanimive so trgovinice, ki so v kletnih prostorih, omarice z razstavljenimi primerki pa stojijo na ulici.

Na koncu sva s pogledom še zadnjič zaobjela z vrha trga staro mestno jedro in se poslovila.

Putpuri utrinkov, Gdansk

Pregreta od sonca in s kar težkimi nogami sva odšla do parkirišča, plačala skromnih 2,36 eura za 4,5 ur parkiranja in se odpeljala do parkirišča na polotoku.

Prespala bova na istem prostoru kot prejšnjo noč