ponedeljek, 7. junij 2010

Ponedeljek, 7.6.10





Ponoči sem bolj malo spala, ker je sonce svetilo skozi zastrta okna in sem doma pozabila pokrivalo za oči :(. Pravijo, da je to polnočno sonce močno in daje enrgijo, zato ne moreš spati. Bo že držalo.
Prvi dan seminarja je za nami in kot vedno je to najbolj utrudljiv dan, saj se šele spoznavamo in hkrati delamo v čisto novem virtualnem okolju. Moja skupina štej 14 udeležencev, ki so zelo motivirani za delo, imajo pa različna IKT predznanja, zato je treba ves čas prilagajati tempo in način dela. Ob zaključku delovnega dneva sem občutila, da sem izgubila kar nekaj energije. Šla sem teči ob reki in tako malo napolnila baterije.


Nedelja, v Inariju

Danes zjutraj je bila temperatura med 3°in 4° in celo snežinke so priletavale. Čisto zimsko vzdušje, prav zares!
V popoldanskem času so iz letališča Ivalo prispeli naši udeleženci (razen Mateje in Majaža, ki sta se pripeljala z avtobusom iz Rovaniemija) in se namestili v hotelskih sobah. Ob 18.00 smo imeli prvo spoznavno srečanje, dobili so gradiva in tutorji in udeleženci smo se predstavili. Skupaj smo povečerjali ob prijetnem klepetu.


Zvečer se je veter umiril in nebo se je na zahodu zjasnilo, zato smo lahko občudovali polnočno sonce v polnem sijaju, seveda smo zato tudi pozno šli spat. ;-)
Nekaj utrinkov iz tega dne.

petek, 4. junij 2010

Inari, Laposnka 2010

Danes, 3.6.2010, proti večeru, ki tu sedaj pravzaprav ni pravi večer, saj sonce sploh ne zaide v tem letnem času, sem se ponovno vrnila v Inari. Tokrat sem tu že tretjič. Sodelujem z EUNEOS organizacijo, ki v okviru Comeniusa organizira seminar za EU učitelje na temo projekti in e-časopis (eJournalizem).

Ko sem izstopila iz letala, me je razveselil pogled na sedaj že dobro znano okolje, deželo Sami ljudstva, Laposnko. Kamor ti seže oko se razprostirajo gozdovi z nizkimi borovci in podrastjem, tu pa tam se raztezajo močvirja, vse skupaj pa doponjujejo nešteta jezera, ob njih travnata obala in z lišajem pokriti sivorjavi kamni. Če imaš srečo, te na cesti ali ob njej presenetijo čisto pravi severni jeleni in slika je popolna. Na vsakem koraku uživaš spokojen mir narave.

Veselim se jutrijšnjega pohajkovanja po okolici hotela Kultahovi. Šla bom najbrž navzgor ob reki, da se naužijem pogleda na ta tako drugačen svet.

Do Helsinkov sem se peljala skupaj s še tremi kolegi iz Slovenije Silvo, Matjažem in Matejo, ki se mi bodo pridružili kot udeleženci seminraja v nedeljo.