S kolesom do rta polotoka Darss

Po kosilu sva se s kolesi odpravila okrog polotoka Darss. Vožnja ni zahtevna, saj kolesarske steze tečejo po ravnini. Kakovost stez ni ves čas dobra, del, ki poteka med polji, je bolj grob in močno trese.

Je pa v celoti gledano to lep izlet, še posebej, ko teče ob obali in po gozdu narodnega parka. 

Gozd Darß (Darßer Wald): Obdaja vas in ponuja nedotaknjeno divjino, kolesarske poti in dostop do znamenite plaže Weststrand (Zahodna plaža), ki se pogosto navaja kot ena najlepših divjih plaž v Evropi.

Najprej sva se ustavila v bližnjem mestu Wustrow in šla na tamkajšnji pomol na obali. Scena je bila živahna, saj je v tem času tu veliko turistov, ki pa so pretežno Nemci. 

Nadaljevala sva pot proti rtu polotoka. Kot do sedaj, sva bila del mnogih kolesarjev v obe smeri. 

En del lepe steze teče po nasipu. 

Posebej me je navdušil naraven gozd, ki se sam ureja in je v njem več kot meter visoka praprot. Prijetno tišino motijo le zvoki koles.

Del poti pelje mimo kraja, kjer prevladujejo s slamo krite lepo pravljično oblikovane hiše. Vas je znana po dobro ohranjenih tradicionalnih hišah s slamnatimi strehami, ki odražajo njeno pomorsko zgodovino.

Tu prevladuje zanimiva arhitekturna oblika streh, ki s svojo posebno oblikovanostjo daje stavbam prijazen pravljični izgled.

Peljala sva se mimo jezera, kjer se je par labodov sprehajal z mladički. Scena je bila tako popolna. 

Gozdne poti so dobro označene in razvejane. Midva sva izbrala najdaljšo, ki vodu do konca rta. 

Tam se razgled odpre na desno in levo in v morsko širino Baltika.

Kar nisem se mogla ustaviti klikati in slikati. A morala sva nadaljevati pot proti največjemu mestu na polotoku, Prerow.

Prerow je očarljiva obalna občina na polotoku Darß v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjanska v Nemčiji. Je lepo urejeno mesto z veliko vrtnic in drugih cvetlic. 

Mestni pomol obiskovalcem omogoča neposreden dostop do Baltskega morja za sprehode in čolnarjenje ter služi kot odporna lokalna znamenitost, ki privlaći turiste.

Prerow je očarljiva obalna občina na polotoku Darß v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjanska v Nemčiji. Je lepo urejeno mesto z veliko vrtnic in drugih cvetlic. 

Ime mesta izhaja iz slovanske besede prerova, ki pomeni "jarek" ali "preboj", prvotno pa se nanaša na zgodovinsko vodno pot.

Občudujeva lepo urejenost ulic in hiš in se odpraviva proti obali. Zakaj? Ker imajo v tem mestu najdaljši pomol. 

Lepo urejena ulica vodi do obale in tam se odpre trgu podoben prostor, ki odpira poged na dolg eleganten pomol in ob njem na vsaki strani urejen dostop do plaže.

Odložila sva kolesi in se peš odpravila po 720 metrov dolgem pomolu. Od tod se je odpiral lep razgled na obalo, kjer so postavljeni na eni strani beli, na drugi strani pa rdeči "rikšs" senčniki. 

Vsepovsod tu na severu opozarjajo na skrb za sipine, ki obdajajo peščene plaže. Veliko pove tabla, na kateri piše "Sipine so mnogo več kot le pesek"

Table opozarjajo, da je po njih prepovedana hoja. Na tej plaži pa sva celo opazila, da so posadili snope trave in tako pomagali zmanjšati sesedanje sipin.

Vračala sva se po drugi skoraj vseskozi ravni in precej grobi poti. Ustavila sva se v mestecu, kjer stoji ljubka cerkvica s slamnato streho in kovinskim zvonikom ob njej. Zgrajena je bila med letoma 1726 in 1728 in je najstarejša stavba na polotoku Darß.

V njej so razstavljeni zgodovinski modeli ladij, ki so jih darovali rešeni mornarji

Prisluhnila sva tudi pevki, ki je zabavala krajane s popevkami.

Zaključila sva dan s slabimi 50 kilometri poti po lepi okolici. Baltik naju je res prijetno presenetil.

Na poti proti Norveški

Zbudila sva se v sivo oblačno jutro, prav presenetljivo po dnevih jasnega neba in sonca. Včeraj je bilo precej toplo za tukajšnje razmere (27°C) in sončno. 

Danes je bilo zjutraj 22. In malo vetra. Tudi sicer ni kaj opisati, saj je dan namenjen predvsem potovanju proti Danski in nato Norveški.

Na poti sva imela dež in celo nekaj grmenja. Lokalne ceste so malo ožje in vse so drevoredi. Zgleda, da s tem utrjujejo okolico čestišča, saj je podlaga peščena. 

Glavna cesta je pogosto dolga ravnina, ki seka gost gozd. 

Peljala sva čez visok most in zapustila otok Ŕügen. Zvedrilo se je, zrak je prijetno topel 22°C) s svežim vetrcem.

Parkirala sva na celini v bližini športnega centra v mestu Barth, kjer bova prespala.

Kap Arkona, Vitt

Ponoči je bilo soparno toplo, zjutraj pa je zapihal veter. Odpeljala sva se dalje, le nekaj kilometrov severneje proti rtu Kap Akorn. Na poti naju je osvežila rahla ploha.

Parkirala sva na lepo urejenem postajališču, priipravila kisilo in se nato s kolesi odpravila proti najsevernejši točki otoka. Vozila sva po kolesarskih poteh. Otok je bogat z gozdovi, ki obkrožajo velika žitna polja. Tu gojijo tudi sojo.

Najprej sva se ustavila pri znamenitih treh svetilnikih.

Kap Arkona je 45 metrov visok rt iz krede in ledeniškega kamna. Ta ogromna dediščinska znamenitost na prostem, ki se nahaja na polotoku Wittow je znana po bogati zgodovini, edinstvenih svetilnikih in dramatičnih obalnih razgledih.

Je eno redkih mest na baltski obali, kjer skupaj stojijo trije svetilniki:

- zgodovinski trg Schinkelturm (zgrajen leta 1827), 

- -aktivni glavni svetilnik (zgrajen leta 1902

- in nekdanji navigacijski radijski svetilnik/Peilturm (zgrajen leta 1927). 

Sprehodila sva se najprej do prvega in nato po stezi ob polju badaljevala pot s kolesi ob klifu proti znameniti ribiški vasici.

Vmes je nekaj razglednih toćk in klopc za počitek. Zadnji del poti so stopnice, ki vodijo proti vasici na obali. Kolesa sva pustika nad stopnicami in se odpravila do obale.

Presenetil naju je prelep pogled na majhne, s slamo krite hiše in ozke ulice. Brez dvoma ji pritiče opis na internetu "Slikovita ribiška vasica Vitt".

 

 Ta zaščitena zgodovinska ribiška vasica leži na obali tik pred rtom Arkona.

Prvič je bila omenjena v dokumentu leta 1290, ko je Vitt dobil pravico do ribolova. Vitt sestavlja 13 slamnatih ribiških hiš, kapela in seveda restavracija z imenom »Zum Goldenen Anker«. 

Ima svojo kadilnico za ribe. Tukaj, pravijo, lahko dobiš sveže ulovljene ribe, neposredno na plaži, saj je tu še vedno en aktiven ribič.

Sprehodila sva se po tej čudoviti vasici in vaški plaži, ki sta ponudila nekaj lepih posnetkov.

Po ogledu sva odšla še do ostalih dveh svetilnikov in se po stezi, ki vidi po robu klifa vrnila do parkirišča. 

Na poti se ustaviva v bližnji vasi, kjer je center, ki ponuja lokalne izdelke. Pritegnila naju je umetnica, ki iz kosov debel izdeluje različne živali in figure. 

Za nama je še en zanimiv dan in lepi spomini.