Kolesarjenje po promenadi čez poljsko-nemško mejo

Danes sva dan preživela na kolesu. Dopoldne sva se odpravila do ikoničnega svetilnika, zgrajenega leta 1986. 

Vožnja do slabih 5 km oddaljenega svetilnika je več kot prijetna, saj je mesto res neverjetno urejeno, ponuja ozelenelo promenado po celi dolžini, ki je živahna in dobro obiskana. 

Ob strani pa tečejo urejene tri steze, za kolesarje, rolarje in pešce. Opremljene so z okrasnimi elementi in se lepo vklapljajo v okolje. Resnično je vse do potankosti dorečeno in dodelano. 

Glavna promenada je posvečena zdravju in sprostitvi, h čemur vabijo informacijske table. Klima je tu mila in zdravilna in že stoletja vabi obiskovalce. 

Ob promenadi so lokali, ki ponujajo hrano, pijačo in drobnarije. Povsod so klopi za počitek in sproščanje. Tudi na otroke niso pozabili, povsod so različna igrala.

Na koncu promenade sva imela še kakšen kolometer po peščeni plaži in nato po ozkem kamnitem rtu do zanimivega svetilnika. 

Kar nekaj se nas je sprehodilo do njega in uživalo lep razgled na obsežen ovalni zaliv. 

Svetilnik v obliki mlina na veter je z višino 68 metrov najvišji na baltski obali. Leta 2000 je bil temeljito obnovljen in od takrat je odprt za javnost.

Prijetna okolica, pogled na pristanišče in velike ladje, ki pljujejo mimo ustvarjajo zanimivo vzdušje. 

Vračava se po isti poti in obćudujeva izgled mesta, slikovite stavbe in dobro ohranjene vile dajejo mestu poseben pridih. 

Čeprav je mesto prava severna rivjera, pa tu ni brezštevilnih hotelov, le par izjemno velikih hotelov, ostalo le majhni družinski hoteli.

Po kosilu sva odkolesarila na drugo stran, preko meje v Nemčijo. Promenada namenjena pešcem in kolesarjem je dolga dobrih 10 kilometrov.  

Najprej se ustaviva na mejnem prehodu, ki simbolno označuje mejo med Poljsko in Nemčijo. Tu se mnogi slikajo na mejni črti in portalu podobbem opomniku.

Vožnja do bližnjih nemških mest po gozdnem območju z zanimivimi "vilinskimi" zvitimi drevesi je prijetna, le preveliko nas je, zato je treba biti previden.

Nemški mesti Ahlbeck in Heringsdorf kot tudi Ŝwinoujście se ponašajo s številnimi lepimi vilami različnih tipov. To niso sodobne hiše, pač pa dobro ohranje in vzrdževane klasične vile. 

ChatGPT mi je pomagal z opisom teh krajev takole.:

Ta mesta so znana po svoji lepoti, zgodovinski arhitekturi in mirnem vzdušju ob morju. V 19. stoletju so postala priljubljena letovišča za nemške cesarje in bogato meščanstvo, zato so tam zgradili razkošne hiše in zdraviliške stavbe. 

Te lepe bele vile, z bogatimi balkoni skupaj z dolgimi plažami in čistim zrakom, dajejo kraju eleganten in sproščen značaj.

Bele fasade poudarjajo eleganco in čistost – pogosto simbol prestiža. Obdane so z vrtovi, drevoredi in parkovno okolico, ki prispevajo k sproščujočemu zdraviliškemu vzdušju.

Kombinacija muzejev, hotelov, penzionov ali privatnih rezidenc sestavlja mesto.

Mnoge vile so obnovljene in danes služijo turistični dejavnosti, obenem pa ohranjajo kulturno dediščino območja.

Na obali se vrtita dve veliki kolesi, vsaka v enem mestu. Tu sta tudi v vsakem mestu po en dolg pomol, ki štrči v morje in oba sta prijeten dodatek promenadi.

Te dni potekajo praznovanja, zato je mestni del promenada spremenjena v raztavišče zanimivih elementov starega časa, od primerkov ribištva, fotografije, klasična glazba godba na pigala, sejem in stojnice. 

Celo v starinsko modo obleceni pari sedijo na klopcah. Res stilno.

Živahen in bogato obiskan dogodek je popestril tudi najin dan.

Prav gotovo vsega tega nisva pričakoval in o tem prej kaj vedela. Res se učimo in spoznavamo svet vseživljensko. Zadovoljna sem, da sva se odločila za ta obisk

Do Świnoujšcia s trajektom

Včeraj sva prečkala Baltik s trajektom. Vožnja je tranjala dolgih osem ur in pol. Trajekt je bil ogromen, desetnadstropen. Čas sva preganjala z branjem, jaz eknjige, Bojan ečasopisov. Interneta ni bilo, zato tudi nisva preverjala novic ali pošiljala slik.

Najzanimivejši del je bila vožnja pod Oresundskim mostom. Veliko nas je šlo na zgornjo palubo in uživalo, ko sta se dva velikana, most in ladja srečala pod najvišjim delom mosta.

Od tu se šele vulidi vsa mogočnost dolge in elegantne konstrukcije. Morje in preteči deževni oblaki so dodatno dopolnjevali to neverjetno sceno. 

Oddaljujoči Malmö je ravno dosegla nevihta in ga prekrila v sivino. Od daleč nas je pozdravljal tudi Kopenhagen. Nato smo zapluli proti Poljski.

Malo čez sedmo zvečer smo pripluli v Świnoujšcie, Poljska. Midva sva pot nadaljevala do nekaj kilometrov stran, kjer je v bližini poljskonemške meje parkirišče za avtodome. 

Peljala sva se skozi slabih dva kilometra dolgem podmorskem predoru, ki pelje do mesta na otoku. Mostov tu ni zaradi okolskih tem in plovnosti reke Swine.

Po zajtrku sem se sprehodila do bližnje meje, kjer sta lepo urejeni kolesarska steza s pešpotjo, takoimenovana promenada in mejna oznaka. Srečala sem veliko tekačev in kolesarjev, ki že zgodaj uživajo v športu.

Prijazen graničar, ki je stal ob meji, mi je dovolil fotografiranje, ko sem ga previdno vprašala, če lahko. 

Świnoujście je pristaniško mesto, ki se razprostira na skupini 44 otokov, od katerih so le trije poseljeni. 

Je pa tudi lepo obmorsko letovišče z milim podnebjem, ki ga mnogi uporabljajo za okrevanje in sprostitev. Obdano je z gozdovi in parki, zato je idealen kraj za sprostitev.

Nahaja se na meji z Nemčijo in ima podobno zgodovino kot Nova Gorica, saj je bilo Poljski mesto dodeljeno po 2.sv vojni. Kot v Novi Gorici je meja postala živahno urejeno stičišče obeh držav. 

Ena prepoznavnih znamenitosti v tem baltskem mestu je svetilnik Stawa (Svetilnik), ki je navigacijski znak v obliki mlina na veter.

Ta masivni okrogli stolp, visok 65 metrov, je najvišji delujoči svetilnik na poljski obali in po mnenju prebivalcev najbolj romantičen kraj. 

Dopoldne sva se s kolesi odpeljala do centra mesta. Presenetijo naju razkošne in bogato oblikovane vile vzdolž ulic. 

Tudi center mesta z veličastnim cerkvenim stolpom in živahni trgom okrašenim z rožami in obkrožen s slikivitimi stavbami. 

Mesto je urejeno in živahno, še posebej, ker je sobota in lep poletni dan. 

Najprej sva želela urediti internetno povezavo, kar nama je z usmerjanjem pomagala prodajalka na boljšjem sejmu.

 Ko pa sva vstopila v trgovino Orange, sva bila neprijetno presenečena, saj prodajalec ni razumel niti besede po angleško in je bil zelo neprijazen. Zato sva odšla v sosednjo trgovino, kjer nama je prijazen trgovec svetoval in vse uredil.

Kosilo sva pojedla kar v tem centru in bilo je okusno. Popoldne sem se sprehodila po promenadi, ki teče blizu obale med visokimi dtevesi. 

Leta 2011 je bila uradno odprta čezmejna promenada EUROPA, največja promenada ob jezeru v Evropi.

Dogajanje je bilo živahno, saj so se skoraj vsi odpravljali na plažo. Tudi sama sem šla pokukat, kako zgleda obala. 

To je dolg ovalen zaliv, pol poljski, pol nemški. Peščena plaža je bila polna obiskovalcev in čisto poletno obarvana. 

Ob promenadi so table z opisi, ki razlagajo, da gre za Evropsko promenado, ki jo prebivalci obeh strani živahno uporabljajo za hojo ali kolesarjenje