Prespala sva na velikem parkirišču nakupovalnega centra mesta Östersund, kjer je ena linija parkirnih mest namenjena avtodomom, ki so tu lahko 24 ur.
Zvečer, tu je sedaj nekaj ur že temno, so delali hrup z dirkanjem in škripanjem gum avtomobilov, kot da bi radi motili naše spanje.
Zjutraj je deževalo, a po napovedi, naj bi se že pred poldnevom zvedrilo. Ker se je najinih 24 ur izteklo, sva se odpeljala do otoka, ki je z mostovi povezan s celino.
Östersund, peto največje mesto na Švedskem, leži na obali idiličnega jezera Storsjön, petega po velikisti v državi.
Posebnost tega jezera je legenda, ki pravi, da v njem domuje pošasti, podobna kači. Spominja me na Škotski Loch ness. Prav zato sva šla na otok, saj je tam postavljen spomenik tej pošasti "kači, ki lovi svoj rep".
Ustaviva se na obali v lepo urejenem parku, kjer domuje kip pošasti in vlada nad jezerom in mestom.
Informacijske table nas poučijo, da je Švedska polna pravljic in zgodb. Že stoletja velja, da vodne gladine Storsjöna ne premikajo le veter in valovi, ampak se pod gladino skriva nekaj skrivnostnega in vznemirljivega, kar naj bi bila pošast iz Storsjöja.
Imajo celo kamero, kjer v živo spremljajo dogajanje na jezeru in vabijo obiskovalce, naj opazujejo in slikajo mirebitne pojave pošasti. ;).
Mala pošast iz Storsjöja imenujejo Birger in je priljubljena maskota Östersunda, ki jo pogosto uporabijo na prireditvah. V mestu je pistavljenih kar nekaj raznobarvnih Birgerjev.
Mesto Östersund je UNESCO razglasil za kreativno mesto gastronomije. Njihovo dolgoletno kulinarična tradicija temelji na lokalno pridelani hrani.
Za mesto je značilen tudi Runski spomenik, ki omenja, kdo ga je postavil in kdaj v tem okolju. To je Runski kamen Frösö - najsevernejši na svetu. Danes stoji v centru mesta.
Vrnila sva se na parkirišče in začela novih 24 ur parkiranja, pripravila kosilo in se s kolesi odoravila na ogled mesta in otoka.
Na dolgi ulici ob obali in v centru se je trlo ljudi. Postavljene so bile stojnice, ulice pa okrašene z raznobarvmimi visečimi platni.
Mimoidočo poprašam, kaj praznujejo, pa mi razloži, da le svetlobo in sonce tega poletja. Ja, ko svetloba premaga temo, je vredno praznovati.
Pot nadaljujeva po mostu za pešce in kolesarje na otok. Tu imajo urejene objekte za vodne športe. Peljeva se vzdolž obale do spomenika. V tej svetlobi je mesto, ki objema velik del jezera, slikovito.
Ko se vrneva v avtodom, naju čaka le še obisk Smučarskega stadion Östersund, po katerem so svetovno znani.
To je objekt za tek na smučeh , biatlon in orientacijo na smučeh.
Švedska nacionalna biatlonska arena se nahaja na pobočju bližnje vzpetine ob borovem gozdičku. Arena je prizorišče otvoritvenega vikenda sezone svetovnega pokala BMW IBU.
Ta sodoben lepo opremljen stadion stoji na robu borovega gozda in v njegovi okolici se vije asfaltirana steza za tek na smučeh pozimi. V tem času pa mladi trenirajo na posebnih rolkah.
Bojan se je s svojimi skajki odpravil teč po tej stezi in tako aktivno zaključil današnji dan
