Po polotoku Monte di Procida

Danes dopoldne je spet malo deževalo in shladilo se je, zsto sva počakala do kosila in se šele po tretji uri s skuterjem odpravila na krožni ogled polotoka Monte di Procida 

Istoimensko mesto Monte di Procida se nahaja na skrajnem južnem delu Flegrajskega polotoka. Stoji na rtu, ki gleda na mali istoimenski otok Procida. 

Pravijo mu tudi" Terasa Flegrejskih polj , ker zaradi terasasto dvignjene lege ponuja krasen panoramski pogled na Neapeljski zaliv in okolico.

Najprej sva se peljala ob obali in se povzpela na najvišjo točko polotoka, ljer kraljuje svetilnik. 

Od tod je prekrasen razgled na otok Capri na desni in otoka Pocido in Ischia na kevi. Zadnja dva bova obuskala nadlednje dni. 

Od svetinika sva se odpravila na lepo razgledno točko, od koder je res lep oanoramdki pogled ba celoten polotok, zalive in naselja na eni strani in na bližnji neapeljski zaliv z Vezuvom v ozadju. Kljub oblacnemu vremenu, sva uživala v razgledih.

Lepo so na polotoku vidni ostanki oblik mnogih vulkanskih kraterjev. 

Monte di Procida je del parka Campi Flegrei , območja, bogatega z vulkanskimi in termalnimi središči. 

Na poti sva se ustavila tudi na razgledni točki, ki jo krasi znan kip Maradone "Božja roka", o golu, ki ga je za Napoli na četrt funalu sv. prvenstvu proti Angliji leta 1986 dosegel z roko, česar sodniki niso  opazili.

Med vožnjo sva občudovala barvitost stavb, ki so vpeta v vsa pobočja polotoka. Ni je strmine, ki bi ne bila pozidana. Ceste so tu nekoliko boljše, a promet je neverjetno gost.

Odpeljala sva se tudi do pristanišča v mestu Pozzuoli, od koder peljejo trajetki na bliznje otoke. Pozanimala sva se o orniku in ceni.

Jutri obiščeva otok Procida. Se že veselim, saj se obeta tudi lepše vreme. :)

Bacoli

Danes dopoldne sva si nameravala ogledati akvadukt, ki leži v mestu Maddaloni v bližini mesta Caserta. 

Akvadukt Carolino je zasnoval arhitekt Luigi Vanvitelli. Njegova gradnja, ki se je začela leta 1753, je uresničila sanje kralja Karla Bourbonskega, saj je voda iz akvadukta napajala park kraljeve palače Caserta in bližnje mesto.

Na pol poti sva obupala, saj je bila cesta res katastrofalna, jama pri jami, manjše, večje in tudi velike, med katerimi voziš slalom, da ne nasedeš. Po tako razdrapanih cestah še nisva vozila. Poleg tega so ulice ozke, na njih parkirani avtomibili in gost promet. 

Ob cesti videvava ogromno smeti, pretežno plastike razsute po travi. Pri nas ne najdeš toliko smeti in tako slabe ceste niti v najodročnejših krajih. Kako premalo cenimo dejstva, da v Sloveniji živimo v urejenem in dokaj čistem okolju!!!

Odločila sva se nadaljevati pot proti naslednjemu postanku v mestu Bacoli, ki leži na polotoku.

Vožnja po avtocesti je bila veliko prijetnejša, a čim sva iztopila z avtoceste, sva morala biti zelo pozorna, kam zaviti, saj so v mestih kažipoti slabše vidni, gospodu Googlu pa ni vedno za zaupati. Naju je ničkolikokrtat zapeljal na napačno pot. 

Ustavila sva se na postajališču, ki ga upravlja kmečki turizem. Ob prihodu so naju prišli pozdravit štirje ljubki oslički.

Zvedrilo se je, posijalo je sonce in z njim je prišlo tudi boljše počutje. 

Parkirana sva v kraterju podobni kotlini, ki jo obdajajo pobočja posejana z vinogradi. 

Po kosilu sva se peš odpravila do centra mesta, oddaljenega dobra dva kilometra. Cesta teče ob obali, ki nudi res lep razgled na Vezuv, na otok Ischio in na celoten zaliv.

Za ovinkom leži znano potopljeno starorimsko mesto Baia, ki privablja mnoge potapljače. Tudi danes vidiva skupino, ki raziskuje ostanke potopljenega mesta.

Baia je bilo mondeno letovišče stoletja v antiki, zlasti proti koncu rimske republike , ko so ga bogati Rimljani šteli za boljše od Caprija, Pompejev in Herculaneuma.

Podvodni park Baia je zaščiteno morsko območje, ki ga imenujejo tudi "potopljeni Pompeji", saj ima strukturo podobno rimskemu mestu. 

Na poti lahko občudujeva ostanke starorimskega stolpa v Bacoli, ki je le 15 km oddaljeno od Neaplja.

Malo dalje so ostanki Dianinega templja. Na tabli pojasnijo, da je to ogromna termalna kopališka dvorana iz Severijanovega obdobja, ki se najverjetneje nanaša na palačo, ki jo je dal zgraditi rimski cesar Aleksander Sever v čast svoji materi Juliji Mamei.

V mestu sva opravila najnujnejši nakup in se vrnila na postajališče.