Slovo od Danske, na poti domov

Poslavljava se od Danske, kjer sva preživela prijetne in zanimive trenutke in upava, da se sem še vrneva nekega dne. V tretje gre rado, pravijo. 

Naj strnem nekaj dejstev o tej državi, ki mi jih punaja svetovni splet.

Danska je ena najstarejših monarhij na svetu z zgodovino, ki sega do vikinške dobe okoli leta 1000 . Danska ustava je mojih let :).

Danska je skandinavska država, čeprav ne leži na tistem ikoničnem 'levu' podobnem delu Evrope.

Stavljajo jo polotok Jutland in 1419 otokov. 443 jih je poimenovanih in le 78 naseljenih.

Najgosteje sta naseljena Zelandija, na kateri leži glavno mesto Kopenhagen, in otok Severni Jutland. Drzava šteje slabih 6 miljonov prebivalcev.

Danska ima skupno 7300 km obale in 68 km dolgo mejo z Nemčijo

Glavno mesto Kopenhagen je povezan s Švedsko preko prekrasnega mostu Öresund.  

Köbenhaven, je dom kraljevih palač in barvitega pristanišča Nyhavn, zabaviščnega parka Tivoli in ikoničnega kipa Male morske deklice.  

Odense je rojstno mesto pisatelja Hansa Christiana Andersena.

Danska je znana po 

- svoji sreči, raziskave kažejo to dejstvo, 

- po osupljivih otokih,l

- Bluetooth je poimenovan po danskem vikinškem združevalnem kralju Bluetoothu.

- Lego kockah,

- danskem pecivu, 

- kolesarski kulturi, saj so kolesa bolj priljubljena kot avtomobili, in 

- po najstarejših zabaviščnih parkih.

Danska nacionalna jed" je stegt flæsk - kosi svinjine, ocvrti do hrustljavega mesa, nato pa postreženi s kuhanim krompirjem in peteršiljevo omako.

Danci radi "hygge" in "hygge" ima lahko veliko različnih oblik, vse od skodelice vroče čokolade,igranja družabnih iger s prijatelji,ali  piknik z družino.

Tam imam nekaj zelo dobrih prijateljev še iz časa mednarodnega projektnega dela.  Pred leti sem obiskala mojo drago prijateljico Kirsten.

Čakajo naju le še tri do štirinočitve v Nemčiji in bova spet doma

Zadnji dan na otoku Rømø

Danes sva imela sproščen dopustniški dan. Dopoldne sva zopet odpravila na plažo Lakolk, a tokrat z avtodomom. Do sedaj še nisva preizkusila vožnje po peščeni plaži, predvsem, ker ji jaz ne zaupam preveč.

Sicer sva se prejšnje dni prepričala, da je pesek utrjen in da vozila nimajo težav na oesku. Tako sva doživela tudi parkiranje na ogromni plaži v bližini morja. 

Dopoldne je vlekel slab a hladen veter, na pesku sva raztegnila ležalnik in bosa zakoraćila v plitvino. 

Morje je na obalo odložilo veliko različnih školjk, večina se je že tako zdrobila, da je postala del peska, nekaj pa sem jih vendarle nabrala za spomin. So tako lepe in pisane po barvi in obliki.

Zrak je meril 22°C, morje pa 20. Res je bilo prijetno za hojo zame, plavanje sem raje prepustila Bojanu. 

Nikakor ne morem pozabiti enkratne atmosfere, ki vlada na teh plažah. Opazujeva, kako prihajajo različni tipi vozil, tokrat je med njimi veliko zanimivih starodobnikov, ker bo ta vikend na tej plaži posebno letno srečanje te vrste vozil. 

Obiskovalcev je veliko, a zaradi prostranosti plaže ni gneče in niti hrupa. Za vse je poskrbljeno, saj je tu kiosk s prehrano, urejena so stranišča in tu so rudi reševalci iz vode. Malokje doživiš tako, naravno, sproščujoče in prijetno okolje ob morju. 

Stereotipno si mi ne predstavljamo, da severnjaki tudi uživajo poleti na plažah.

Bojan je rekel, da je blizu obale čutiti močan tok, zato je plavanje lahko nevarno.

V zraku se številni zmaji na vrvicah poigravajo v vetru, po pesku se vozijo motorji, sliši se glasba.

Dolga plaža ponuja prijetno sprehajanje po plitvi vodi ob rahlih valovih. Upala sem, da morda naletim na kaksen droben jantar, saj pravijo, da ga ocean prinese po nevihti, a nisva imeka sreče, razen lepih školjk, seveda.

Skuhala sem kosilo in ko sva pojedla, sva se odpravila do kampa, naredila vse potrebno z vodo in WCjem in odšla na celino, kjer bova prespala. 

Poslovila sva se od zanimivega otoka in si rekla, da se bova še kdaj vrnila.