Gamla Uppsala

Zapustila sva Štokholm, ki naju je veselo presenetil s svojo barvitostjo, mnogimi zanimivostmi, čistočo in umirjenostjo, predvsem pa z varnimi in lepo urejenimi kolesarskimi potmi. Mesto je človeku prijazno, razgibano, z veliko zelenja, a ne preveč betonsko. Kar nekaj dni sva z užitkom preživela tu.

Pot nadaljujeva proti le dobrih 60 km oddaljeni Uppsali, univerzitetnemu zgodovinskemu mestu. 

Parkirava na postajališču v Gamla Uppsalu, kjer se je nabralo že veliko avtodomov. Parkirišče je brezplačno, ponuja pa WC, vodo in prostor za spuščanje sive vode. 

Postavljeno je na robu vasice Gamla Uppsala območje bogato z arheološkimi ostanki.

Peš se odpraviva do bližnje okolice, kjer so večje gomile, ki predstavljajo starodavne grobive. Največja med njimi je kraljeva gomila.

 Urejene so pešpoti okoli ograjenih gomil. 

Poleg gomil je v bližini cerkev in posebna lesena zgradba 

Pokukala sva v trgovinico muzeja, ki predstavlja arheoliške zanimivosti področja.

Ta kraj je bil že v 3. in 4. stoletju našega štetja pomembno versko, gospodarsko in politično središče. 

Gamla Uppsala je bila takrat znana v severni Evropi kot rezidenca švedskih kraljev iz legendarne dinastije Yngling .

Zanimiva so pričevanja najdenih virov v grobovih, ki so jih z golimi rokami zgradili v majhne griče na povsem ravninski pokrajini. 

Švedska skrbi za svojo dalnjo in bližnjo zgodovino s ponosom. Vsi te vrste pričevalci so urejeni in označeni s tablami in potmi in vabijo k ogledu.

Jutri se pidava v mesto Upsala s kolesi

Še nekaj utrinkov iz Štokholma

Ponovno sva se odpravila s kolesi v mesto, da si pobliže ogledava še nekaj zanimivih točk.

Le en dan premora sva imela včeraj, ostala sva le v okolici kampa, pa me je ura že opozorila z "čas je za gibanje...".

Šltokholmu pravijo severne Benetke, ker je postavljen na otokih in se v bistvu kopa v slanodksladki vodi. 

Kot slučajni obiskovalec ne ločiš, kdaj gledaš jezero in kdaj jezike ali janale morskih zalivov. 

Lep je pogled na pastelno obarvana in umetelno oblikovana pročelja stavb, ki krasijo številna razgibana obrežja in preplet daljših in krajših mostov, ki povezujejo številno otočje v celovito mesto. 

Tokrat si pobliže ogledava mogočno stavbo Mestne hiše Štokholma. 

Ponosno se dviga nad morjem in je vidna daleč naokoli. 

Njen 106 m visok zvonik z zlatimi tremi kronami, ki so švedski državni grb, je eden najbolj znanih silhuet v Stockholmu. Baje je celotna zgradba zgrajena iz osmih milijonov opek. 

Meni osebno se zdi preveč temačna.

Pišejo, da je v njej veliko dvoran, ena izmed njih, Zlata dvorana z 18 miljoni zlatih mozaičnih ploščic, je posebej znana, saj v njej poteka veliki Nobelov banket po podelitvi nagrad.

Zanimivo je notranje dvorišče z dvojnimi arkadami, ki odpirajo pogled na urejen vrt in morje.

Iz vrta je lep razgled na parlament in kongresni center.

Ob stavbi je kenotaf, prazna grobnica namenjena ustanovitelju Štokholma (iz 13. stoletja).

Naslednje se peljeva mimo koncertne dvorane, kjer 10. dcembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela, podeljujejo Nobelove nagrade. V njej sem, povem s ponosom, pred več kot 20 leti prejela nagrado za najbolj izobraževalno šolsko spletno stran, ki mi jo je podelila bruselska komisija za izobraževanje :).

 

Na slovesnosti podeljujejo nagrade za fiziko, kemija, fiziologijo ali medicino, književnost in nagrada za ekonomske vede. Nagrado za mir pa pideljujejo v Oslu.

V mestu je tudi za obisk zanimiv Paradox muzej, ki preseneča z mnogimi optičnimi iluzijami. Žal je zanj potrebna rezervacija termina in čakalna vrsta je dolga, zato si ga tokrat znotraj nisva ogledala.

Med mnogimi parki in trgi je posebej zanimiv Kungsträdgården, ki leži v središču Stockholma. Je zelen, veliko je restavracij, zato priljubljen turistom in domačinom. 

Je priljubljeno zbirališče, kjer se poleti vrstijo koncerti in dogodki na prostem, pozimi pa se spremeni v živahno drsališče.

Peljeva se po nabrežju, kjer so pristanišča za ladjice, ki vozijo turiste po arhipelagu.

Ustaviva se ob dveh manjših obeliskih z led lučmi, ki prikazujeta trenutno količino očiščene odpadne vode in jakost vetra in vlažnosti. 

V bližini Vasa muzeja stoji ABBA muzej, ki od leta 2013 gosti interaktivno razstavo o pop skupini ABBA.

Tu si obiskovalci lahko ogledajo zbrana dela skupine ABBA in celo zapojejo v karaokah njihove pesmi. Vrsta pred muzejem je kot vedno tudi danes zelo dolga. Nisva se idločila za ogled, sem pa naredila sebek ob sliki skupine Abba in v avtodomu pigosto pislušava kompilacijo njijovih skladb.

Nekaj metrov stran je zabaviščni park  Gröne Lund z  vratolomnimi napravami. Že na daleč slišiva vriske in krike tistih, ki so si privoščili te vrste zabavo. Danes je bil park nabito poln obiskovalcev. 

Tu sva zaključila potep in se vrnila po obalni stezi v kamp. Tudi danes je za nama slabih 35 kilometrov po razgibanih gor, dol poteh v pregovorno ravninski Švedski. 

Štokholm dan 3

Danes sva se najprej odpravila do štockholmskei Avicii Globe (Skyview), ki je druga največja sferična zgradba na svetu.

Do tja sva imela kar nekaj poti, pa še Mr. Google je zafrkaval. Tu je namreč toliko kolesarskih stez, da se tudi on ne znajde ;). Vse črne linije so kolesarske poti, pravo gnezdo, kajne?

Od leta 1989 do 2023 je bil Avicii Globe največja sferična zgradba na svetu. Leta 2023 ga je s prestola vrgel Sphere v Las Vegasu, ki sprejme 20.000 ljudi.

Skyview meri 110 metrov v premeru in sprejme 16.000 ljudi.

Najprej sva to čudo obkrožila in si ga ogledala, saj sva, glede na informacije na spletu, mislila, da je zadeva v remontu in ni se možno peljati na vrh.

Ko pa sva videla, da se po kupoli dviga steklena gondola, sva se tudi sama odločila za ta podvig. 

Najprej si ogledamo video o nastanku in namenu tega objekta, nato vstopimo v gondolo, ki se pičasi dviga proti vrhu (15 mun). 

Razgled na mesto je lep. Na vrhu je kratek postanek in nato sledi spust, ki je kar zanimiv po krogli navzdol, zaradi linije krogle, zgleda, da se pelješ v prazno. 

Danes sva načrtovala še obisk muzeja Vasa, zato odkolesariva do njega. Tu so vse razdalje kar velike.

Eden najbolj znanih muzejev v Stockholmu je muzej Vasa, poseben zato, ker je bila stavba muzeja zgrajena okoli velike nepoškodovane ladje iz 17. stoletja, rešene iz globin 30 m in postavljene na ogled. 

Viri pravijo, da je vojna ladja s 64 topovi v trupu leta 1628 potonila na svojem prvem potovanju, še preden je zapustila pristanišče.

Ladja je bila odkrita in po 333 letih dvignjena na površje. Sedanji, posebej zasnovani muzej, so odprli leta 1990.

Muzej je zanimiv, saj prikazuje vse podrobnisti plovila in dela na ladji iz tistega časa. 

Poučen video pa razloži da je ladja potonila, ker so jo dodatno povišali na premajhen del pod vodo. Utopilo se je preko 30 mornarjev. Nihče med njimi ni znal plavati. 

Veliko ostankov mornarjev so našli v ladji. Restavratorsvo ladje je bila težka in draga naloga, a opravili so jo res odlično.

Današnji lep poletni dan dan sva popestrila z ogledom dveh atrakcij.