Rimini

 Pot sva nadaljevala proti Riminiju in se ustavila na postajališču Parcheggio Settebello Rimini. V lepem sončnem dnevu sva prekolesarila celotno riviero Riminija in seveda notranjost mesta. 

Rimini je mesto na jadranski obali, v italijanski regiji Emilia-Romagna. Znano je po nočnih klubih ob dolgi plaži in plitvem morju. Naštela sva preko sto plaž, ki so oštevilčene.

Rimini je prestolnica italijanskega obmorskega turizma in nočnega življenja. Je eno najbolj priljubljenih italijanskih letovišč in plaž ter eno največjih in najbolj znanih v Evropi. Ima več kot 15 km dobro opremljene peščene plaže. Ob obmorski promenadi se vrstijo restavracije, bari, hoteli in nočni klubi, zato se je najbrž v vrhuncu sezone kar težko prebiti do plaže. Nastela sva vec kot 100 privatnih plaž, ki se držijo ena druge in je v sezoni mimoidočemu skoraj nemogič dostop do morja brez zapletov.

Rimini pa je zanimiv tudi ponoči, saj ga osvetljuje veliko luči in je pogled na plažo in mesto romantičen. 

Rimini in San Marino z avtodomom

Chioggia, prvi postanek  

Ped zaključkom poletne sezone sva se odpravila proti Riminiju. Najin prvi postanek je kamp v bližini mesta Chioggia. 

Chioggia je obmorsko mesto južno od Benetk v Italiji, ki ji pogosto pravijo 'little Venice / male Benetke'. Leži na polotoku, je prepredena z nekaj kanali in ozkimi uličicami, znanimi kot calli.

Tu je tudi romanski stražni stolp s srednjeveško uro in znan muzej jadranske zoologije in o lokalni ribiški tradiciji. Na vzhodu otoka leži široka plaža Sottomarina, tam je tudi utrdba Forte San Felice iz 14. stoletja.

Do mesta sva se odpravila s kolesi in si ogledala vse zanimive točke in predele. 

Zelenci

Peš do Zelencev 

Tokrat sva se peš odpravila do bližnjih Zelencev. Najprej sva šla po kolesarski poti iz Kranjske gore proti Podkorenu do oznake za peš pot po Zelecih. 

Zelenci so naravni rezervat, ki je 1200 metrov dolgo in povprečno 150 metrov široko močvirje z osrednjim smaragdno zelenim jezerom. Do njega vodijo različne dobro označene poti po gozdu in med močvirnimi travnatimi predeli. 

Ker s ceste ta del ni viden, saj ga skriva gozd, je presenečenje nad videnim še toliko večje. Vzpela sva se na razgledni stolp in uživala ob pogledu na nenavadno a lepo pokrajino in jezero. 

 Ko sva se odpravilla v Podkoren na kavo, se pooblačilo in se je pripravljalo na nevihto, zato sva se vrnila v Kranjso Goro z avtobusom. Tudi osvežitev z dežjem je bila kar dobrodošla.