Predstavljena objava

Povezave do potovanj z avtodomom

Tu so zbrane povezave do naslovnih blogov najinih daljših potovanj z avtodomi, od 7.dalje z našim            WEINESBERG,...

torek, 14. julij 2020

KAKO MOTIVIRATI UČENCE MED UČENJEM OD DOMA

 

V času COVID-19 smo se srečali z zapiranje šol, kar je močno vplivalo na proces učenja in poučevanja. Šole so morale na vrat na nos v svoj izobraževalni sistemi uvesti ustrezne rešitve za učenje na daljavo ali bolje učenje od doma ob pomoči učiteljev in sodobne tehnologije. Pomemben in osrednji element pri vsakem učenju je motivacija. Našla sem zanimivo gradivo na to temo, ki ga želim predstaviti. Na ReliefWeb so pripravili nasvete za učitelje, kaj je pomembno in kaj lahko storijo, da motivirajo učence v takih časih. 


1. Skupaj z učenci postavite jasne cilje

Pomagajte učencem pri postavljanju ciljev.
Postavite cilje, ki so skladni z učnimi cilji.
Zagotovite, da naloge temeljijo na na temo vezanih in realističnih scenarijih.


2. Določite namen vsake učne enote

Pojasnite namen vsake učne enote in ga povežite z učenčevimi dolgoročnimi učnimi cilji.
Učenje razdelite na smiselne celote, da vzdržujete zanimanje. Uporabite različne strategije poučevanja.

3. Povabi, izzivaj in se odzivaj! 

Izogibajte se sodbam in dajajte konstruktivne komentarje in vedno tudi povratne informacije. Sprotno odreagirajte na to kar učenci komentirajo ali vprašajo in jim vedno sproti izrazite pohvale za dosežke.
Redno spremljajte učence in jim omogočite prostor in čas za reakcije, vprašanja in predloge.


4. Spodbujajte vključevanje, sodelovanje in ustvarjalnost

Spodbujajte učence, da se vključijo in aktivno sodelujejo.
Spodbujajte učence, da delijo svoje zgodbe / izkušnje.
Spodbujajte različne oblike izražanja in bodite odprti za ideje, ki jih predlagajo učenci.

 

5. Prilagodite učenje

Prilagodite učne enote interesom učencev.
Omogočite učencem orodja, ki zmanjšajo odvisnost od učitelja.
Vključite učence v teme, ki jih zanimajo.


ponedeljek, 13. julij 2020

RAZMIŠLJANJE O STANJU IZOBRAŽEVANJA V ČASU COVID19

Trenutna situacija s Covid19 je šolstvo postavila v čisto novo situacijo, poučevanje na daljavo in učenje od doma. Ko spremljam trenutno dogajanje, ugotavljam, da ga rešujemo precej ad hoc, stihijsko, kakor nanese, vsaj v prvih tednih krize je bilo tako. Veliko je vprašanj, predlogov, pripomb in klicev na pomoč s strani učiteljev in staršev. Učeči zaenkrat še niso kaj dosti v medijih, razen nekaj primerov izjav, kaj počnejo in kaj menijo. 

Priznati si moramo, da smo v Sloveniji na temo šolanja na daljavo in obrnjenega učenja (oboje bi v tem trenutku prišlo še kako prav) v preteklosti imeli kar nekaj uspešnih nacionalnih projektov (eŠolstvo, eUčbeniki…), raziskovanj, konferenc (Mirk, Sirikt, Obrnjeno učenje...) ter na šolah številne seminarje in usposabljanja na temo IKT v šolstvu. Tehnologija v šoli ne bi smela biti težava, čeprav sem na svoji poti pogosto srečala tudi mnoge dvomljivce in take, ki so se upirali novostim z izgovorom, da je tradicionalen način najboljši in rodi najboljše rezultate. Prepričana sem, da je tudi to res, a hkrati trdim, da je šola dolžna spremljati napredek v družbi in izkoristiti vse tiste prednosti tehnologije, ki lahko pripomorejo h kakovosti in sodobnosti pouka. Vlada pa je dolžna zagotoviti take pogoje dela v šolah, saj te vzgajajo naše bodoče politike, zdravnike, ekonomiste, pravnike, učitelje, trgovce... 

Če se ozrem nazaj, ugotavljam, da smo v Sloveniji začeli razmišljati o šolanju na daljavo že pred davnimi leti (Mirk konferenca), koncem prejšnjega tisočletja, saj ne more biti res, pa je ;). Na žalost pa je večina dela po zaključenih uspešnih projektih zastalo in pustilo sled le v obliki posameznih tipanj in nekaj uspešnih praks. Vrtimo se v spirali izjemnih idej, krasnih projektov, velikih vložkov posameznikov in skupin, a po koncu, življenje teče dalje. Ne potrudimo se uporabiti dobrih praks in nadgraditi obstoječih razmer. Tisti, ki smo bili vpeti v taka dogajanja se čutimo ogoljufane, vsaj sama se. 

Razmišljam na glas in sodim, da bi bilo v pristojnosti Ministrstva za šolstvo, skupaj s strokovnimi službami in Zavodom za šolstvo ter Direktorati, da izdelajo akcijski načrt in smernice za učenje od doma in poučevanje na daljavo za vse stopnje izobraževanja (učenje/poučevanje od doma), ki bi v primeru višje sile (pandemije, potresi, katastrofe…) nudile takojšno rešitev in ponudile ustrezno načrtno strokovno organizacijo, prilagojene sodobne pedagoške pristope, zagotovile nujno tehnično podporo in opremo za šole in učence. Nedopustno je, da se šole in posamezni učitelji sami spoprijemajo s temi in podobnimi težavami in je od njihove iznajdljivosti in sodelovanja staršev odvisna učinkovitost dela. Potrebno bi bilo načrtovati povezavo z domačimi ponudniki internetnih povezav, tehnične podpore in mobilne komunikacije. 

Oblikovati in aktivirati bi morali podporne in svetovalne skupine za te namene za vse nivoje šolanja, ki bi v vsakem trenutku bili dostopni v krizni situaciji. 

Angažirati vsaj en TV kanal in skupino učiteljev za različna predmetna področja, ki bi pripravljali dnev e izdelale svoje lastne krizne načrte, v katerih bi  pripravljali dnevne predstavive snovi za namene šolanja na daljavo s temami, ki bi pomagale pri učenju. 

Na podlagi prej omenjenega bi šole izdelale svoje lastne krizne načrte, v katerih bi  predvidele vse možne scenarije, zadolžitve, tehnično opremo, usposabljanje učiteljev, oblike komunikacij in način spremljanja takega načina dela.

Učitelje je potrebno usposobiti za pripravo ustreznih strokovnih gradiv, delo z m-aplikacijami in spletnimi okolji primernimi za delo na daljavo in izvajanjem učenja na daljavo. Izobraževanje za te namene bi posledično moralo potekati v obliki simulacije učenja na daljavo in ne kot smo navajeni na utečenih seminarjih, saj bi morali na svoji koži preizkusiti, kako se je učiti na daljavo, katera gradiva so jim bila v oporo, kako je s načrtovanjem časa itd…  Nikakor ne morejo biti prepuščeni inerciji, inventivnosti in samoiznadljivosti. Ta lahko nastopi šele pri utečenem izvajanju procesa.

Priporočljivo bi bilo, da bi deloma vpeljali tak način dela tudi v vsakdanji šolski praksi ( npr. Flipped learning / obrnjeno učenje - video razlage manjših sklopov snovi za delo doma, uporabo znanja v nalogah v šoli ob pomoči učitelja). Sčasoma bi tako ustvarili pri večina predmetov kakovostna spletna gradiva v obliki do osem minutnih video razlag snovi, ki jih učeči lahko kadarkoli uporabijo doma. S tako banko gradiv nenaden prehod na delo od doma sploh ne bi bil več težak. 

Upoštevati je potrebno dejstvo, da je pri klasičnem pouku stalnica čas in spremenljivka učenje, medtem, ko je pri učenju na daljavo stalnica učenje in spremenljivka čas.

Razmišljam, da bi v krizni situaciji poučevanje in učenje na daljavo moralo upoštevani naslednje:

 1. Šole bi organizirale delo po tematskih sklopih (dva dni za naravoslovje, dva dni jezikoslovje, 1 dan za umetnost...) in nikakor ne po klasičnem urniku. Zakaj? Ker so učeči prostorsko ločeni in sami in je komunikacija omejena. Lažje bi organizirali pomoč in sopomoč. Dati jim je potrebno čas, da zadevo prežvečijo, obdelajo in usvojijo po navodilih učitelja, ob uporabi učbenikov in drugih uporabnih spletnih gradiv. 

2. Večina dela bi potekalo asinhrono, torej nevezano na čas, tako lahko učenci sami odločajo, kdaj in koliko časa potrebujejo za delo na določeni snovi. Uporabili bi e-učilnice, spletna okolja namenjena učenju in poučevanju na daljavo (Moodle, Google Classroom, …) Vsa znana okolja ponujajo bolj ali manj prijazen in kompleksen pristop do posredovanja gradiva in interakcije z učečim. Večina učiteljev se je v času evropsko podprtega triletnega projekta eŠolstvo, ki je omogočil vsem šolam v državi,  usposabljalo za delo z IKT, torej tudi v spletnih učilnicah ( Moodle). Torej tu ne bi smelo biti večjih težav.

3. Omogočiti je potrebno tudi krajše občasno sinhrono delo z učečimi preko različnih oblik videokonferenc (preizkušenih in uradno delujočih, Zoom, Microsoft teams,…), ko učitelj stopi v neposreden stik hkrati  z razredom ali skupino z namenom, da jih prijazno pozdravi, motivira za določeno delo, razloži bistvo obravnavane snovi in odgovarja na morebitna vprašanja. To pa je na državni ravni potrebno natančno načrtovati (regije/ občine / šole...), saj se sicer zaradi velikega števila istočasnih prijav sistem sesuje in izgubljenega je veliko dragocenega časa in energije zaradi nepotrebne slabe volje... (v dogovoru z ministrstvom potrebna usklajena podpora in pomoč vseh  ponudnikov v Sloveniji, ki lahko omogočajo podporo )

4. Poleg uradnih okolij bi omogočili tudi drugo neformalno obliko spletne ali m-komunicije (SMS, socialna omrežja, orodja za spletno sinhrono in asinhrono sporazumevanje…) za sprotno podporo, pomoč in odgovore tistim, ki potrebujejo dodatno pomoč, spodbujati in načrtovati tudi medosebne, medsebojne pomoči sošolcev in s sodelovanjem učiteljev.. 

5. Preverjanje (formative assessment) naj teče sprotno in v smislu spodbude posamezniku, kako napreduje (sprotni odzivi na izdelke, prispevke...), sumativno ocenjevanje (z oceno, testiranje…) pa naj bi se izvedlo le, če je res nujno in v primeru daljšega dela na daljavo in s predhodnim dogovorom in pojasnili učencem. Zavedati se moramo, da pri delu na daljavo poteka nujno dvosmerna komunikacija, če odziva ni, pomeni, da udeleženca v sistemu ni. Odzivnost učitelja je za uspeh dela učencev primarna. To nam spletna okolja dandanes zagotavljajo. Vprašanje pa je, kako naj učitelj kakovostno obvlada večje število učencev v določenem času - potrebno je dobro načrtovanje in upoštevanje obremenitev udeleženih v taki obliki dela..

6. Poskrbeti za kakovostne e-učbenike in e-gradiva na nivoju države. Založbe bi v takih primerih v dogovoru z ministrstvom morale omogočiti prost dostop do e- učbenikov in gradiv za učitelje in učence. Pred leti smo s pomočjo evropskih sredstev izpeljali projekt, ki je omogočil izdelavo e-učbenikov po posameznih predmetnih področjih, vprašanje pa je, če se nastala gradiva tudi ustrezno uporabljajo v praksi, pa čeprav le kot dodatno gradivo. Žal nihče ne načrtovano analizira ali spremlja uporabe le-teh še manj pa spodbuja izdelavo in objavo nove dobre prakse. 

7. Učeči naj za učenje od doma uporabljajo le obstoječe učbenike in delovne zvezke in spletna gradiva brez dodatnega tiskanja gradiv, saj nimajo vsi ustrezne tehnične opreme in tudi ni smiselno po nepotrebnem trošiti papirja. Učenci lahko delajo zapiske v svoje zvezke, v spletne aplikacije (forume, Google doc, notes…) Zavedati se moramo, da gre navadno le za omejen čas trajanja v  izrednih razmerah, ki pa med ljudmi lahko sprožajo stiske, strahove in travme. 

8. Načrtovati brezplačen dostop do interneta (poket wiFi - žepni WiFi ali tablice s SIM kartico...) in ustrezno tehnično opremo (ustrezne rezerve prenosnikov, računalnikov), ki bi bile na razpolago takoj) za pomoči potrebnim učencem. Šole bi morale posodabljati informacije o učencih in njihovem dostopu do interneta. S tem imajo morda težave tudi nekateri učitelji. 

9. Gotovo je še marsikaj...

Vse to razmišljam kot upokojena, a še vedno aktivna učiteljica in človek, ki je ogromno svojega časa posvetil delu na daljavo, sodobni paradigmi poučevanja s pomočjo m-tehnologije in aplikacijami, izdelavi e-gradiv in uporabi m-tehnologije v učnem procesu doma in v EU. Morda bodo moja razmišljanja prišla komu prav.


petek, 10. julij 2020

DELO, SODELOVANJE IN USTVARJANJE V SEESAW UČILNICI

Video vodič

Pa še opis postopka

Kako začnemo z delom v Seesaw učilnici? Za učinkovito delo v tej učilnici je priporočljivo delo s tablicami ali pametnim telefonom, saj bo le tako uporabnih večina vgrajenih orodij (kamer)Najprej kliknem na zelen + gumb in odprejo se nam 3 možnosti:

  • ·       Objavi učenčevo delo
  • ·       Dodeli nalogo
  • ·       Pošlji obvestilo

Poglejmo si vsako možnost posebej.

1.  Objavi učenčevo delo – že ikona svinčnik nam pove, da bomo tu nekaj ustvarjali. S to izbiro dostopamo do šestih sodelovalnih orodij, ki so vgrajena v sistem. Učenci delajo na tablicah ali na telefonu.  Z njimi rokujemo na zelo enostaven način in so uporabniku prijazna. Prav zaradi nazornosti (ikone) je ta učilnica primerna tudi za predšolske otroke in prvošolčke, ki še ne znajo brati. Na razpolago imamo

a. Photo – s klikom  na to ikono lahko posnamemo sliko sebek ali pa okolja, predmetov, zemljevidov, zapiskov, DZ…

b.  Risanje – Če gremo z miško čez to ikono, vidimo, da se tu skrivajo tri možnosti ustvarjanja: MIKROFON – posnamemo govor, BESEDILO – zapišemo besedilo in LIKI – narišemo in KAMERA – naložimo sliko ali jo sproti slikamo. Ta opcija je zelo primerna za snemanje video razlag, saj lahko pripravimo temo in jo razložimo, shrani pa se kor video. Prav tako lahko tak video ustvarijo tudi učenci, če želijo nekaj pojasniti, razložiti.

c. Video – neposredno iz učilnice posnamemo video dogajanje, dvogovore, prikaz eksperimenta, intervju itd…

d.  Upload – Naložimo lahko dokument iz GD, sliko ali video. Poleg tega lahko nalagamo tudi izdelke drugih aplikacij, k jih morda uporabljamo za delo.

e.   Note – Zapiski so enostavno besedilo, ki ga pogosto uporabljamo za kratka obvestila, opombe, krajše zapise besedil itd…

f.  Link – S to možnostjo v učilni objavimo povezavo do gradiva na spletu.

2. Dodeli nalogo – 

je kompleksnejša možnost, ki si jo bomo ogledali drugič. Namreč s to možnostjo lahko uporabljamo knjižnico že izdelanih nalog drugih uporabnikov urejenih po predmetih in stopnjah. Lahko pa se potrudimo in izdelamo tako nalogo sami. Naloge so kompleksnejše, od navodila do izdelka, ki zahteva neko interaktivnost. Npr. urejanje elementov v pravilen vrstni red, dopolnjevanje besedila, zapis besed pri poimenovanju itd..

3.  Pošlji obvestilo – 

je možnost pošiljanja obvestil posameznemu učencu, skupini ali celemu razredu.

Naj omenim še pomembno dejstvo, da učitelj lahko dela v tem sistemu s posameznim učencem, skupino ali celim razredom. Torej lahko diferencira svoj pristop in pomaga po učenčevih potrebah in izzivih.