Sobota, 6. april, Taormina

Po zajtrku sva se odpravila do zanimivega mesteca na polotoku, Tropea, ki leži na pečini nad morjem. Čeprav ni daleč stran, pa pot do njega vzame veliko časa, saj se vije po zalivčkih, po vaseh, gor in dol, se vzpenja in pada. Tropea je zanimivo slikovito morsko mesto na pečini, kjer so stavbe zgrajene v skalo na samem robu, 40 metrov nad morjem. Nenavadno zanimiv je pogled iz obale na mesto.
Pot sva nato nadaljevala do Ville S. Giovanni, kjer sva se vkrcala na trajekt, ki pelje na Sicilijo. Vožnja traja le dobrih 15 minut. Iz Messine sva nadaljevala po avtocesti do najine prve destinacije na tem otoku, Taormine.
Ker je mesto visoko na pobočju, s kamperjem ne moreš do njega, pač pa se odpraviš tja z žičnico. Najprej sva poiskala parkirni prostor, kar je v teh obmorskih krajih kar loterija, četudi še ni prava sezona. Uspelo nama je dobiti prostor za kamper na parkirišču, kjer so nam ponudili tudi možnost nočenja, seveda brez ostalih uslug kot sta voda, WC ali elektrika. Odločila sva se, da ostaneva in sva se odpravila v mesto.

Ogled sva začela na najbolj impozantni in znani točki, Teatro Greco, ki stoji na najlepši lokaciji mesta, saj ponuja enkratni razgled na vse strani, posebej pa na vulkan Etna. Mesto ima bogato zgodovino, zelo slikovito, veliko majhnih trgov z razgledom na morje, majhnih ozkih uličic, kjer je mnogo lokalov in trgovinic. Ker je bila sobota sva na trgu Duomo videla kar nekaj porok. Ko sva si napasla oči na prelepih razgledih, sva se vrnila nazaj do obale in napravila še nekaj posnetkov lepega otočka tik ob obali, Isola Bella. Preživela sva lep dan, naredila kup posnetkov in zvečer utrujena legla spat.
Pa še to. To ni bil kar en dan, pač pa moj rojstni dan, zato sem dovbila lepe vejice mimoze, ki v tem času tu okrog bogato cvetijo.

Petek, 5. april, južna Italija

Petek je bil dan za potovanje , saj sva želela priti čim bolj južno. Od Ankone naprej je pokrajina zelo lepa, valovita, hribovita, kmetijsko urejena. Promet tejoč. Južno od Foggie se pokrajina zravna, kilometri in kilometri oljčnih nasadov. Do Taranta je bilo prometa zelo malo, tako, da je bila vožnja prijetna in breskrbna. Nadaljevala sva ob obali in se v notranjosti spet vključila na avtocesto. Zanimiva je pokrajina okrog Cosenze, gosto naseljena, mesta so po vseh pobočjih hribov. Avtocesta je speljana po strmih pobočjih, z veliko viadukti, in predori. Prevozila sva več kot 800 km in se ustavila nekaj km pred Tropeo. Parkirala sva ob obali.