Zjutraj naju je prebudil rahel dež in hladno vreme. Pokrajina je vsaj ob cesti malo poseljena, če pa so tu pa tam kmetije ali zaselki, pa se na travniku pred vsako hišo pase krava. Očitno jim ta pokriva potrebe po mleku in mlečnih izdelkih.
Pot naju je vodila preko Litve v Latvijo in Estonijo. Pokrajina je bila večinoma ravna, travnata ali obdelana polja, od Rige naprej pa so nas obdajli gozdovi. Večinoma so iglavci in breze.
Cesta je bila lepa in ne preveč prometna. Začuda ni bilo veliko kamijonov. Mejne prehode med državami označujejo le še ostanki carinsko policijskih stavb. Od Rige naprej je pot vodila ob Baltskem morju, ki pa sva ga videla in potipala šele tik pred Estonijo. V Estoniji naju je na poti prvič ustavila tudi policijska kontorla.
V Tallin sva prispela pozno popoldne in ker deluje Murphy, ko je najmanj treba, nama je pregorela varovalka, ki polni GPS. Tako sva v labirintu mestnega vrveža komaj našla Tallin city camping. Varovalk na bencinckih črpalkah seveda ne prodajajo, kar je dobro vedeti, ko potuješ. No, za naprej sva si naredila zalogo te vrste. Ta dan sva prevozila 538 kilometrov.
Pod večer sva se odpravila na potep po starem mestnem jedru Tallina. Bila sva prijetno presenenčena nad lepoto starega mesta, ki ga krasijo slikovite uličice, ostanki mestnega obzidja, grad in prietno sproščeno vzdušjem nasploh. Res vreden ogleda.
Prespala sva v mestnem kampu, ki leži ob zalivu. Kamp nudi prijetno tolpo prho, urejene sanitarije, brezplačni brezžični internet in celo sauno za ceno cca 20 eur za najin primer.
