Do Dresdena

Današnji dan je bil namenjen le tranzitu, ali drugače povedamo, priti po najkrajši poti do severne obale v Nemčiji. 

Tako sva danes pretežno vozila  in prečkala dve državni meji.

Najprej sva vstopila na Češko in se vozila od juga proti severozahodu. Pokrajina je bila sprva ravninska s polji žitaric, predvsem soje, nato pa je postala rahlo gričevnata. 

Poseljenost ni velika, le tu pa tam vidiva manjša naselja. Po dobri tretjini poti sva se vključila na avtocesto. Kupila sva e-vinjeto. Prometa ni bilo pretirano veliko, bilo pa je nekaj del na cesti. 

Najslabša je bila vožnja skozi Prago, ki je res veliko mesto. Dve dolgi koloni vozil sta le počasi lezli skozi mesto, ker je bil tretji pas v popravilu. 

Ko sva zapustila prestolnico se je promet umiril. Vmes sva dolila gorivo, a izven avtoceste.

Nato sva prečkala nemško mejo, seveda to opaziš le, če si na to pozoren. :)

Tudi tu je vožnja potekala mirno in nemoteno.

Malo pred Drezdenom.sva parkirala v športnem parku, kjer bova prenočila. 

Z avtodomom do južne Norveške

Ponovno sva spakirala in se z avtodomom odpravila iz vroče Nove Gorice proti severu. 

Najprej sva napravila postanek v Rušah pri sinu Alešu in njegovi družini. Veselila sva se z najima vnukoma Tilnom in Klaro. 

Tilen se je ravno vrnil s plavalne tekme, kjer je opravil 4 tekme. Preplaval je dvakrat po 200, enkrat 400 in enkrat 100 metrov. Posebej je bil uspešen v prsnem in delfin stilu. 

Res se je naredi ta naš fant v tem času. Dosegel je že štiri državne norme.

Tudi Klara ni od muh, saj je res nadarjena za gimnastiko. Mimogrede naredi premet naprej in nazaj in konča s špago.posebej ji leži parter, uspešna pa je tudi.na bradlji in gredi. 

Seveda sva oba ponosna nanju. Uživali smo v klepetu, izmenhavi zadnjih novic in ogledu novosti v stanovanju. 

Klara v elementu

Pri Tejinih starših smo na vrtu ob kavici opazovali spretnosti Klare na travniku.

Zanimiv je bil tudi Bojanov preizkus Aleševega novega motorja. Prava zverina, ta lepotec. Za konkurenco je tudi Klara zapeljala svo vespico.

Naslednji dan sva se odpravila proti Nemčiji. Obetalo se je slabo vreme, omenjali so celo točo, a uspela sva mu uiti. Doletelo naju je le nekaj kapljic dežja. Sedaj pa je spet jasno vreme s sicer hladnim vetrom. Peljala sva se mimo Dunaja in se ustavila 20 km pred češko mejo. Prespala bova na počivališču v Hollabrunnu.

Proti domu

Dva dneva sem bila brez interneta, ker sva se vozila skozi Makedonijo in Srbijo, ki nista v EU. Prespala sva v Jasenovcu v spominskem parku, kot na poti v Grčijo.

Danes popoldne sva prispela v Slovenijo. Povsod je lepo, a najlepše je doma! Še kako drži ta rek!

Če strnem svoje vtise in misli po tem popotovanju, lahko ugotavljam, da sva se prepričala na izvornem mestu demokracije, da le-ta ni tisto, kar si utvarjamo. 

Razvoj iz časov antike dokazuje, da človek teži k ustaljenim praksam, kjer se zgodovina ciklično ponavlja, a se ob tem nič ne nauči. 

To dokazuje tudi naša trenutna politična situacija.  Kaže, da smo na stopnji demokracije stare Grčije, ki je namenjena le bogatejšim lastnikom, vsem ostalim pa ne preostane drugo kot sodelovati in delati zanje. Zapisano v virih stare Grčije! 

Sicer pa mi vsakokrat, ko pokukava kam drugam, obisk odpre oči in napolni baterije, da lažje prenašam sedanjost in odmislim preteklost.

Tudi tokrat kot vedno je Bojan perfektno načrtoval najino potovanje in ga še boljše tudi speljal. Hvala najinemu avtodomčku, ker naju tako lepo razvaja.:)

Na naslednje podvige!!!!