Nedelja, 14.4.2013, Valle dei Templi, Agrigento, Vulcanetti di Macalube

Najina prva destinacija je bila Dolina templjev (Valle dei templi, v bližini Agrigenta), njihovi nastanki segajo v 6. st. BC za časa grške vladavine otoka. Templji so bili del velikega mesta (200.000 prebivalcev v 5. st.). To je pravi sprehod skozi čas, saj je dolina templjev dolga dva kilometra. Ta dolina templjev je v bistvu vzpetina nad dolino pod mestom Agrigento. Toliko ostankov iz grških časov je videt le malokje. Stari Grki so vedeli, kam postaviti pomembne objekte z lepim in pomembnim razgledom na vse strani, proti morju in hribom. Tu sva napravila kar precej slik in video posnetkov in se po skoraj treh urah vživljanja v staro zgodovino v lepem sončnem dnevu skrila pred vročim soncem v kamper in se odpeljala na ogled druge zanimive posebnosti nekaj kilometrov stran, Vulcanetti di Mocalube. To je geološki pojav, ko sredi travnikov iz zemlje uhajajo plini in z njimi voda in blato. Na par sto m2 velikem območju sredi travnikov leži griček strjenega glinenega blata, ki prihaja iz zemlje. Zgleda kot veliko majhnih vulkančkov, iz katerih počasi brbota namesto lave, blato, voda in plin. Do. Naslednjega kampa pred Marsalo, sva spet občudovala zanimivo pokrajino, ki na tem delu spominja na visokogorkse pašnike.

Sobota, 13.4.2013, Caltagirone, Piazza Armerina

Cilj današnjega dne je bil kamp pri Agrigentu z vmesnima postankoma v Caltgirone in Piazza Armerina, v notranjosti Sicilije. Caltagirone je staro mesto, ki leži na vrhu strmega hriba in po njegovem pobočju. Znano je po živobarvni ročno izdelani keramiki in strmem stopnišču (142 stopnic), Scalinata di Santa Maria, ki vodijo do cerkve na vrhu hriba. Stopnice so pokrite z temno vulkansko kamnino, pokončen del stopnice pa je okrašen s keramičnimi ploščicami različnih motivov. Vzdolž stopnic in v ulicah poleg njih so mnogoštevilne trgovinice, ki ponujajo keramične izdelke vseh vrst in velikosti.
Nadaljevala sva pot po lepi siciljanski pokrajini, valovita zela polja s pšenico po vseh hribčkih in dolinah, lepi razgledi po pokrajini, cesta se vije po vrhovih dolin na viaduktih, tako da je razgled resnično lep. V daljavi pa kraljuje visoka s snegom pokrita Etna, prava razglednica. Ustavila sva se v Piazza Armerina, kjer sva si ogledala Villo Romano del Casale, ki leži nekaj kilometrov stran od mesta. Vila, bolje rečeno velik lovski kompleks stavb, okoli 3500m2 površine prostorv je bila zgrajena v 4. stoletju. V 12. stoletju je vilo zasul zemeljski plaz in so jo odkrili šele v 19. stoletju, za oglede pa je bila odprta šele v 20. stoletju. Razdeljena je v štiri sekcije, od termalnih kopeli, elipsastega notranjega dvorišča, jedilnega dela, sob za goste in lastnikovih delov hiše pa do bazilike. Vsi prostori so tlakovani s prekrasnimi mozaiki, ki so jih izdelali severno afriški umetniki in tematsko prilagojeni uporabi prostorov, večinoma pa prikazujejo različne živali, mitološke in zgodovinske zgodbe, vsakdanje življenje, vse pa okrašeno z različnimi ornamenti. Posebej zanimive so teme o lovu divjadi na različnih koncih sveta, atrakcija so tudi tako imenovane "ragazze in bikini", ki pa v resnici predstavljajo atletinje različnih disciplin. Zanimivo je, da so že v tistih časih cenili in lahko privoščili tako lepo urejene in bogato tlakovane in s freskami okrašene .

Petek, a12.4.13, Valetta, Malta

Petek, 12.4.13, Valetta, Malta
Zadnji dan trodevnega obiska Malte, sva namenila ogledu glavnega mesta Malte, Valetti. Za ogled mesta sva imela dovolj na voljo nekaj ur do odhoda trajekta, saj nisva obiskala muzejev. Valetta je le del gosto poseljenega območja in leži na največjem polotoku razgibanega zaliva ob pristanišču. Že v tem času so bile ulice polne turistov in skupin, ki so si z vodiči ogledovali znamenitosti. Mesto in država imata bogato in burno zgodovino, kar se vidi po mnogih obrambnih obzidjih in trdnjavah. Cel otok so si skozi čas podajali in lastili mnogi osvajalci. Vsi so pustili svojo sled v arhitekturi, jeziku, imenih mest in kulturi nasploh. Samostojna je od leta 1964.
Imela sva srečo, da sva lahko opazovala dogodek, ko po stari tradiciji v pristaniščih s streom iz topa oznanijo točen čas ob 13. uri. Na ta način so včasih pomorščaki uravnavali svoje ure, ko so potovali po svetu. Dgodek je pospremil zanimv napovedovalec v vojaški uniformi, ki je bogato opisal zgodovino Valette. Z obzidja sva napravila nekaj zanimivih panoramskih posnetkov.
Po dveh urah mirne vožnje s katamaranom sva prispela nazaj na Sicilijo.