Zbudila sva se v jasno, a kar hladno, jutro. Veter se je malce umiril, a še ni.ponehal. Odločila sva se, da bova popoldne, ko sonce malo segreje zrak, posvetila raziskovanju bližnje okolice.
Dopoldne sem imela "žehto", saj imajo v kampu nov pralni stroj. Najprej sem morala naložiti ustrezno aplikacijo, s katero sem plačala in pognala stroj, tehnika napreduje tudi v kampih ;).
Popoldne sva začela z vožnjo s skuterjem. Odpravila sva se okrog rta Sorrentinskega polotoka. Pot se počasi vzpenja in ponuja spektakularen razgled na ogromen Neapeljski zaliv.
V ozadju kraljuje veličasten Vezuv. Celoten zaliv, skupaj z Flegrejskimi otoki, daje vtis ogromnega vulkaskega kraterja, ki ga je zalilo morje. Morda pa je to res bil krater v davnini.
Polotok Sorrento se razteza od Castellammare di Stabia do rta Punta Campanella na skrajnem koncu.
Del polotoka je mesto Sorrento, ki leži na platoju, ki se konča s slikovitimi pečinami.
Od tod se pogled ustavi na otokih Ischia in Procida (razglašeno za prestolnico kulture 2022).
Voziva se mimo vasic in nad razčlenjeno obalo z marinami in ribiškimi naselji. Povsod so nasadi oljk, oramževcev in limonovcev. Bujno zelenje še dodatno polepša doživetje.
Na poti se ustaviva na nekaj panoramskih točkah in v objektiv ujaneva bližnji otok Capri.
Polotok ponuja veliko označenih pohodniških poti, sentier po italijansko.
Celoten polotok ima razgibano obalo z majhnimi zalivi, ki jih lepša kristalno čisto modrozeleno morje.
Tam so tudi lepe majhna plaže. Je pa veliko privatnih parcel, zato je dostop do morja marsikje otežen. S skuterjem celo ni mogoče priti do manjše marine, ker je promet dovoljen le rezidenčim lastnikom.
Vesela sva, ker na cesti ni veliko prometa. Peljeva se vse do vasice Termini, kjer naju ustavi domačin in nama pojasni, katera je najbolhša točka v okolici vasi.
Po priporočilu sva se torej odpeljala po hribu navzgor do manjše pinete,tam sva parkirala in se peš odpravila do bele cerkvice na vrhu hriba (okrog 530 mnm).
Okolje in vegetacija sta podobna kot pri nas v gorah. Vzpenjava se po ograjenih stopnicah, ki tečejo po grebenu in z velikimi križi predstavljajo križev pot.
Tu se odpre izjemen pogled na vzhodno obalo polotoka in na Analfisko obalo. Koliko lepot na kupu.
Cerkvica leži prav na vrhu inje vidna daleč naokoli. Na obeležju piše, da jo je propada rešil Argentinec iz Buenis Airesa. Cerkvica ima arabsko kupolo.
Ko sva se vračala v vas, sva se ustavila v majhnem lokalnem obcestbem kiosku, ki je ponujal lokalno hrano in dobrote.
Naročila sva kavo, sok stisnjenih pomaranč in domačo sladico, sfoliatela z limonino kremo. Vse ponujeno so izdelki domačije. Okusno!
Nadaljevala sva krožno pot po polotoku in se spustila do centra Sorrenta. Peljala sva se do pristanišča, ki leži globoko pod mestom.
Na ulicah Sorrenta se podi ogromno skuterjev po cesti, še več pa jih je parkiranih ob cesti.
V pristanišču sva preverila, kako na obisk otoka Capri in naredila nekaj posnetkov mesta in zanimivih pečin
Zaradi poznega popoldneva in malo več vetra, ki je ohladil ozračje, se je ohladilo, zato sva se odpravila v kamp, ki leži na terasastih nasadih oljk.
Preživela sva zanimiv in miren popoldne.
Ni komentarjev:
Objavite komentar