Mesečev plato, Krk

Včeraj sva šla na ogled mesta Baška, ki leži desno od kampa. Povezuje ju promenadna pot s kopico lepih restavracij. Odločila sva se za sprehod po notranjisti mesta, saj sva obmorski del že prehodila. 

V glavni mestni ulici si restavracije sledijo druga drugi in vse do zadnje so polne gostov tudi v tem času. Predstavljam si, da je v visoki sezoni veliko več gneče na ulici in restavracijah. 

Občudovala sem ozke in zelo slikovite ulice. Veliko je zanimivih stopnišč, balkonov in prizidkov. 

Naredila sem pravi kalejdoskp posnetkov ulic a miti dve nista bili enaki. Ulice so kamnite, čiste in ker so ozke obdane z visokimi stavbami, posledično hladnejše, ker jih sonce ne doseže.

Pot sva nadaljevala do zadnje lepe ovalne plaže, ki je rezervirana za FKK goste. Od tam sva imela krasen pogled na otok, ki zapira baški zaliv in dolgo pobočje Velebita. 

Zanimivo je tudi, kako slavijo glagolico v teh krajih. Nekaj zanimivosti o tej pisavi.

Glagolica je staroslovanska pisava, ki sta jo sredi 9. stoletja (okoli leta 863) zasnovala sveta brata Ciril in Metod za širjenje krščanstva in pismenosti med Slovani.

Kaj je glagolica? Pisava, prilagojena Slovanom: Nastala je posebej zato, da bi natančno prikazala edinstvene glasove slovanskih jezikov, ki jih v grščini ali latinščini ni bilo. Ime izhaja iz staroslovanske besede *glagolati*, kar pomeni »govoriti«.

Prvotna oblika je bila »okrogla« glagolica (v uporabi po vsem slovanskem svetu), pozneje pa se je na Hrvaškem razvila posebna »oglata« (hrvaška) glagolica, ki predstavlja temelj narodne identitete.

Postavili so Baško glagoliško pot, ki je zgodovinska in poučna pot na prostem v Baški dolini na otoku Krku, ki slavi glagolico skozi kamnite skulpture.

Pot sestavlja skupno 34 kamnitih skulptur (kamnite plošče, vgravirane z glagolskimi črkami in besedami).

Skulpture so razporejene po celotni Baški dolini, od Treskavca do Jurandvora in starega mestnega jedra Baške. Nekaj nama jih je uspelo ujeti v objektiv. 

Danes pa sva se dopoldne odpravila s skutetjem na pobočje nad mestom, kjer domuje cerkev sv.Ivana.

Pri cerkvi sva parkirala in se peš odpravila proti gori Luna, ali takoimenovani Mesečevi planoti

Mesečeva planota (ali *Mjesečev plato*) nad Baško na otoku Krku je edinstvena skalnata planota, ki zaradi svoje puste in izjemno razgibane in kamnite gole pokrajine spominja na površje Lune.

Nadmorska višina planote je približno 380 metrov nad morjem. To je povsem pusto, skalnato območje brez visokega rastlinja ali sence,.

Do planote pelje lepa in zložna pot, ki je v prvem delu precej senčna. Senco nudijo nizki borovci.

Ko sva prispela do kamnitega suhega zidu, pa sva uzrla široko planjavo prepredeno s stotinami metrov suhih zidov (tradicionalnih kamnitih zidov, zgrajenih brez veziva). 

Pišejo, da so bili ti ograjeni prostori namenjeni paši ovc in koz, danes pa predstavljajo ikonicno okrasje platoja, podobno čipkam. Res lepo!

Najvišja vrhova v bližini sta Diviška (471 m) in Hlam (461 m), kamor sva se povzpela tudi midva. Opravila sva 3 km v eno smer.

Razgled z vrha je prelep na eni strani na  Baško, zaliv in sosednje otoke, na drugi strani pa na gorovje Velebit. 

Table na vhodu opozarjajo na prisotnist strupenega gada in strupenega pajka, ki ju na srečo nisva imela moznisti srecat  :)

Naredila sva nepozabne posnetke, popila sok in se odpravila nazaj v dolino. Pot je sicer lepa, a vsepovsid iz nje strčijo nevarne ostre konice manjših kamnov.

Tik preden sva prispela do parkirišča me je presenetil en tak kamen in znašla sem se na tleh s krvavečim kolenom in bolečino v prstih na rokah, ker sem se nanje lovila. Nič hudega na koncu koncev, izlet je bil lep in zanimiv. 

Baška

Danes je po svežem in vezktrovnem jutru, ki sem ga okronala s sprehodom ob morju dopoldne obarval naliv z grmenjem. 

Odpravila sva se proti Baški, kjer sva rezervirala mesto v kampu. Peljala sva se skozi Jurandvor, kjer stoji spomenik glagolice. 

V tem kraju so tudi odkrili Baščanskp ploščo, eden najpomembnejših spomenikov zgodnje hrvaške pismenosti. Obiskala jo bova v naslednjih dneh.

Kamp Baška je velik in zelo sodoben kamp. Parcele so velike in obdane z živo mejo. Posebnost pa so elegantne čiste sanitarije,, kakršnih ni videti pogosto v kampih. Kiti ga pa še dolga ovalna peščena plaža, ki se konča v mestu. 

Sprehodila sva se ob morju in po mestni promenadi, ki ponuja številne restavracije in trgovinice s spominki. 

Morje je danes po nevihti razburkano, a toplo, zato mnogi uživajo v valovih. 

Potep po otoku Krk

Včeraj sva se dopoldne s skuterjem odpravila najprej do mesta Krk, kjer dva nacrtovala prijetno ribjo kosilo v čast rojstnega dne mojega dragega. 

Pišejo, da je mesto Krk eno najstarejših naseljenih krajev na hrvaškem ozemlju, lar sprehod po njem lepo dokazujejo ozke slikovite uličice in oba vecja trga s trdnjavo.

Trgu Kamplin je ponudil lep pogled na enega redkih frankopanskih gradov, ohranjenih do danes, ki predstavlja simbol srednjeveške dediščine. Na zahodni strani trga se v nebo dviga zvonik krške katedrale. .

Podala sva se tudi do mestnih vrat Porta Su in glagoljaškega trga, kjer so nekoč živeli frančiškani, benediktinci, benediktinke in klarise, katerih samostani so še vedno ohranjeni in delujoči. 

Krk je bil eno najpomembnejših središč glagoljaške kulzure na Hrvaškem. Glagolica je najstarejša slovanska pisava. Več o glagolici je v kraju Baška.

Krk ponuja tudi številne muzeje in galerije, ki bogatijo ponudbo kraja in predsravljajo bogato oreteklost.

Zbrala sem mekaj zanimivih zrditev o otoku.

1. Otok Krk je v antiki zaradi svojih značilnosti dobil ime zlati otok.

2. Otok Krk je usodno povezan s številko sedem:

-v sedmem stoletju so ga naselili Hrvati, 

-sedemkrat se je uspešno branil pred pirati, 

-sedmi Frankopan je bil zadnji krški knez, 

-danes ima otok sedem glavnih središč.

Pa še najpomembnejše ;): Bojan je tu praznoval svoj 70. rojstni dan!!!!

3. Na otoku Krku je pričakovana življenjska doba pogosto nadpovprečna.

4. Na plažah otoka Krka plapola 15 modrih zastav.

5. Marina Punat je bila dobitnica modre nagrade zaporedno od leta 1998.

6. Otok Krk je eden najbolj sončnih delov Evrope z 2500 sončnimi urami na leto.

7. Na otoku Krku raste približno 1400 vrst kopenskih rastlin - skoraj polovica celotne flore na Hrvaškem. Edinstvena rastlina "Barbašova lazarkinja" je svetovni endemit: raste le v Baškem zalivu.

8. Otok Krk je prekrit s 500 km pohodniških in kolesarskih poti.

9. Skozi otok Krk poteka 45. vzporednik.

10 Na otoku Krku, natančneje na zahodni strani zaliva Klimno, je zdravilno blato. Plaža je plitva in primerna tudi za družine z otroki. To zdravilno blato se uporablja predvsem za zdravljenje protina.

11. Ornitološki rezervat (otok Prvić in severovzhodni strmi del obale otoka Krka) je najsevernejše habitat beloglavih jastrebov v obalnem pasu. 

Vse našteto skriva v sebi ta jadranski otok. 

Po zelo okusnem in prazničnem kosilu sva se odpravila proti jugozahidu otoka. Znimivi skalnati vrhovi grebenov se dvigajo nad morjem, po pobočju pa se vije lepa cesta. 

Pogled do obale odpira lepe ovalne plaže polne obiskovalcev tudi v posezonskem času. V daljavi se vidijo sosednji otoki, med njimi Mali lošinj, Rab in tudi goli otok. 

Postanek sva naredila pri dveh plažah in v Stari Baški. Sonce je žgalo, sapice ni bilo, zato sva bolj uživala v vožnji z motorjam in lišu, ki ga je povročil.

Pozno popoldne sva se po kavici odpravila v kampu na plažo in se ohladila v prijetnem morju.