Kolesarjenje po obali otoka do Zinnowicza

Dopoldne se odpraviva kolesarit po obali otoka Usedom. Dejansko bivava na otoku, ki se vleče ob obali. 

Pot je zanimiva, saj sva sprva vozila del poti po promenadi, nato sva zavila na urejeno gozdno pot in na koncu naju je čakala lepa kolesarska steza do mesta.

Večina poti poteka po gozdu, vzdolž sipin in obale s plažami. En del je precej zanimiv, saj so v dolžini dobrih dveh kilometrov ob cesti kampi.

 Zgleda kot neskončna ulica, ki jo na eni strani obdajajo dve ali tri vrste parcel, ki so bile v tem času polno zasedene s prikolicami, avtodomi in celo šotori, na drugi pa skozi drevje vidiš morje in občasne urejene prehode do plaž.

Med potjo sva se pljala skozi dve manjši naselji. Na poti sva v obe smeri srečevala kolesarje in pešce. Če je bilo včasih do 10% e-koles, je danes obratno. Do 10% je navadnih, prav zato je presenetljivo veliko starejših, večina upokojencev, na kolesih. To je dobra stran e-koles.

Ko sva prispela v kraj Zinnowitz, je bil čas za kosilo. V Nemčiji gor al dol, šla sva v pravo italijansko restavracijo in jedla odlično pico.;)

Ustavila sva se tudi na mestnem kopališču, kjer je bil pravi vrvež, kljub precej svežemu vetru. Če v Italiji plaže krasijo "obreloni", pa tu zaradi stalnega vetra kraljujejo rikšam podobne naslanjače,ki jom pravijo Strandkorb, ali plažni koš.

V bližini je dolg lesen pomol, kjer se na koncu zanimivo podvodno dvigalo za opazovanje podvodnega življenja.

Tu nas je zabaval pravi škotski dudar, ki je vlekel njihove viže.

Potep sva zaključila z dobro lučko in se odpravila nazaj do avtodoma. Nabralo se je slabih 60 kilometrov, prevozila pa sva le malo več kot pol poti ob obali.

Zaključek na lepo urejeni promenadi.

Jutri se premakneva na drugo lokacijo.

Na meji med Nemčijo in Poljsko

Po včerajšnjem deževnem popoldnevu nas je danes pozdravil topel sončen dan s temperaturo 27°C. 

S kolesi sva se odpravila v poljsko letovišče Swinoujscie, kjer sva lani prespala na velikem parkirišču. Letos ni več dostopno za avtodome. 

Ob dolgi obali teče lepa promenada, namenjena pešcem in kolesarjem, ločeno. En del teče po gozdu, kjer na vsakih 200 metrov vidiš urejeni vhodi do obale po sipinah. 

Ker je konec tedna, je povsod veliko obiskovalcev. Eni hitijo na obalo, drugi gremo razisskovat mesto in njegove posebmosti. 

Obvezmo se slikava na meji, ki je lep opomnik na čase pred EU.

Posebej lično je urejena široka slaba 2 kilometra dolga promenada v poljskem mestu, ki je priljubljeno sprehajališče turistov. Tu so restavracije, trgovinice in poletna razvedrila za otroke. Vozila sva previdno mimo množice sprehajalcev.

Ob spodnjem robu pa tečeta zanimivo izpeljani in urejeni ločeni stezi za kolesarje in rolkarje. Presenetljivo!

Pot nadaljujeva do znamenitega svetinika, ki leži na koncu dolgega peščenega jezika. Tudi danes nas je veliko romalo do njega in uživalo v lepi morski sceni. 

Nazaj grede sva si privosščla okusno kosilo v eni izmed restavracij. Postalo je soparno vroče. 

Malo naju je osvežila vožnja skozi gozdiček do avtodoma. Sedaj pa greva preizkusit toploto morja.

Bojan se je naplaval, jaz pa sem le hodila po vodi, za oba pa je bila prijetna osvežitev.  

Do Heringsdorfa, Baltska obala

Včeraj sva se vozila in se ustavila le nekaj kilometrov pred Baltskim morjem. Prespala sva na mirnem pičivalisču ob poti. 

Danes zjutraj sva se sprehodila po široki gozdarski poti ned visokim drevjen. Tu v bližini sem prejšnji dan presenetila srno, ki se je odžejala ob potoku.

Malo pred poldnevom sva se odpravila do obale. Ustavila sva se v nekaj kampih in postajališcih, a so bili vsi že zasedeni, ali ma slabši lokacij, ali pa zelo dragi.

Končno nama je uspelo dobiti majhno parkirišče za avtodome v mestu na zasebnem prostoru. Je cenovno primeren (22,6 + 3,7€  na osebo - taksa) in na dobrem mestu. Vodo in praznjenje WC je potrebno posebej plačati. 

Po kosilu je začelo mrciniti in ko je prenehalo, sva se odpravila na promenado ob morju. Na poti naju je spet presenetil naliv z rahlim grmenjem, kot so napovedali. 

Tako kot mnogi drugi sva se zatekla v zavetje enega od treh dolgih pomolov, ki so pravzaprav namenjeni majhnim trhovinicam in na koncu še vecji restavraciji.

Tu je tudi vstopna točka na turistično barko, ki vozi med tremi pomoli. Medtem se je zjasnilo in toplo sonce je posušilo mlakuže.

Ker je sedaj nogometna mrzlica ob svetovnem prvenstvu 2026, so na pkaži postavili velik zaslon in okrig uredili vse v stilu stadiona. 

Goto je ogled tekme na plaži edinstven :), pisebej za nogometne navdušence

Jutri, upam, se podava s kolesi ob obali do poljskega mesta. 

Tu bova do 3 dni. Sva v bližini lepo urejenega turističnega poljskega Swinoujscie, kjer sva prespala lani. Upam, da ga tudi letos obiščeva. 

Do mesta Niederfinow

Danes praktično nisva vozila po avtocesti, ker sva se odpravila do WSA Oder-Havel, 

Starega dvigala (1934), ki je najstarejše delujoče dvigalo za čolne v Evropi.

Podatki pravijo, da dvigalo za čolne Niederfinow delujejo kot ogromno dvigalo za ladje, Z njim premikajo plovila navpično in tako premostijo 36-metrsko višinsko razliko med kanalom Oder-Havel in reko Stara Odra v Brandenburgu. Kanal povezuje vidno pot od Poljske do Severnega morja. Za ladje je brezplačen.

Tu stojita druga poleg druge staro zgodovinsko dvigalo iz leta 1934, kot tudi sodobno, veliko bolj zmogljivo, iz leta 2022.  

Dvigali delujeta po principu izpodrivanja vode, zato dvigalo vedno tehta popolnoma enako (v smislu uravnane tehtnice)

Fizika izpodrivanja po Arhimedovem načelu pomeni, da plavajoča ladja v vodi izpodrine natanko svojo lastno težo, zato je teža korita z vido vedno enaka utežem..

Staro dvigalo uporablja sistem stotin jeklenih kablov in betonskih protiuteži za uravnoteženje korita. Celoten postopek dvigovanja ali spuščanja traja približno 20 minut.  

Novo pje popolnoma avtomatizirano, moderno dvigalo, ki lahko prevaža veliko večje in težje tovorne ladje. Namesto nadzemnih kablov stoji na težkih betonskih protiutežih in se "vzpenja" gor in dol po masivnih navpičnih stebrih v samo 3 minutah. 

Ko korito doseže novo gladino vode, se vrata odprejo in ladja varno izpluje v višlji kanal ali reko.  

Pridružila sva se vodenemu ogledu, ki ga je popestril prijeten vodič. Nekaj podobnega sva občudovala na Škotskem. 

Še ena dobra izkušnja na najinem potovanju. Kaj vse spoznaš, ko takole "vandraš" po svetu. 

Prespala bova na parkirišču v bližini. 

Do Rüdersdorfa

Ponoči se je tudi zaradi hladnega vetra precej shladilo, tako da me je hlad prebudil. Zjutraj je bilo do največ 14°C. Veter je ponehal in tudi zjasnilo se je malo. 

Danes sva nadaljevala pot proti severu. Vožnja je bila pogosto motena zaradi del, a prav stali nismo nikjer. 

Vmes sva se zstavia v manjšem bakupovalnem mestu, kjer sva uredila pidatke za internet pri Vodafonu.

Popoldne sva prispela do Rüdesdorfa par kilometrov vzhodno od Berlina, kjer sva parkirala na parkirišču ob rudniku odprtega kopa apnenca.

V bližini je večji vodni kanal, ki se steka v bližnje jezero. 

Malo sva se sprehodila po okolici, kjer bova prenočila skupaj s še par drugimi avtodomi. 

Do Dresdena

Današnji dan je bil namenjen le tranzitu, ali drugače povedamo, priti po najkrajši poti do severne obale v Nemčiji. 

Tako sva danes pretežno vozila  in prečkala dve državni meji.

Najprej sva vstopila na Češko in se vozila od juga proti severozahodu. Pokrajina je bila sprva ravninska s polji žitaric, predvsem soje, nato pa je postala rahlo gričevnata. 

Poseljenost ni velika, le tu pa tam vidiva manjša naselja. Po dobri tretjini poti sva se vključila na avtocesto. Kupila sva e-vinjeto. Prometa ni bilo pretirano veliko, bilo pa je nekaj del na cesti. 

Najslabša je bila vožnja skozi Prago, ki je res veliko mesto. Dve dolgi koloni vozil sta le počasi lezli skozi mesto, ker je bil tretji pas v popravilu. 

Ko sva zapustila prestolnico se je promet umiril. Vmes sva dolila gorivo, a izven avtoceste.

Nato sva prečkala nemško mejo, seveda to opaziš le, če si na to pozoren. :)

Tudi tu je vožnja potekala mirno in nemoteno.

Malo pred Drezdenom.sva parkirala v športnem parku, kjer bova prenočila. 

Z avtodomom do južne Norveške

Ponovno sva spakirala in se z avtodomom odpravila iz vroče Nove Gorice proti severu. 

Najprej sva napravila postanek v Rušah pri sinu Alešu in njegovi družini. Veselila sva se z najima vnukoma Tilnom in Klaro. 

Tilen se je ravno vrnil s plavalne tekme, kjer je opravil 4 tekme. Preplaval je dvakrat po 200, enkrat 400 in enkrat 100 metrov. Posebej je bil uspešen v prsnem in delfin stilu. 

Res se je naredi ta naš fant v tem času. Dosegel je že štiri državne norme.

Tudi Klara ni od muh, saj je res nadarjena za gimnastiko. Mimogrede naredi premet naprej in nazaj in konča s špago.posebej ji leži parter, uspešna pa je tudi.na bradlji in gredi. 

Seveda sva oba ponosna nanju. Uživali smo v klepetu, izmenhavi zadnjih novic in ogledu novosti v stanovanju. 

Klara v elementu

Pri Tejinih starših smo na vrtu ob kavici opazovali spretnosti Klare na travniku.

Zanimiv je bil tudi Bojanov preizkus Aleševega novega motorja. Prava zverina, ta lepotec. Za konkurenco je tudi Klara zapeljala svo vespico.

Naslednji dan sva se odpravila proti Nemčiji. Obetalo se je slabo vreme, omenjali so celo točo, a uspela sva mu uiti. Doletelo naju je le nekaj kapljic dežja. Sedaj pa je spet jasno vreme s sicer hladnim vetrom. Peljala sva se mimo Dunaja in se ustavila 20 km pred češko mejo. Prespala bova na počivališču v Hollabrunnu.