ŠE ZADNJI UTRINKI IZ LAPONSKE

V sredo, 11.6.08, smo se preselili v izobraževalni center Vasatokka, kjer smo se pod budnimi očmi Eska in Laure v poznih večernih urah s kanuji preveslali 3 kilometre po jezeru do reke, se sprehodili do brzic in se vrnili k že pripravljenemu tabornemu ognju. Utrujeni, a zadovoljni in lačni smo se lotili peči hrenovke in pogasili žejo s kozarčkom dobre pijače.

Četrtek je bil namenjem zaključku in evalvaciji seminarja ter podelitvi potrdil. Nekaj udeležencev se je poslovilo, več kot 30 pa se nas je v petek udeležilo ekskurzije do norveškega pristaniškega mesteca Kirkenes, visoko nad polarnim krogom. Na poti smo se ustavili na najbolj severni točki EU, kjer smo si privoščili finsko kavo in dobili posebno potrdilo z žigom o tej točki. Pokrajina na Norveškem je povsem drugačna, saj tu ni dreves, je pa več travnikov, kjer se pase živina. Zvedeli smo, da država posebej nagrajuje tiste mlade, ki se po študijo vrnejo v te kraje in se ukvarjajo z živinorejo in kmetijstvom. Dan je bil oblače in zelo hladen. Hladno Barentsovo morje, leden veter in nizka temperatura je botrovala, da smo se vsi zavili v vsa mogoča oblačila, da bi lahko pojedli kosilo na lepi razgledni točki.

V soboto smo imeli ravno dovolj časa, da smo obiskali farmo severnih jelenov na samotni kmetiji v bližini Vasatokka. Poleg zanimivih običajev in navad smo se lahko mirno sprehajali med severnimi jeleni, jih hranili in božali. Povedali so nam, da te jelene uporabljajo tudi za vleko v zimskem času. Dan je bil lep, sončen in v poznem popoldnevu smo se odpravili na letališče v Ivalo.

Enajsdnevno potepanje po Laponski je bilo zares zanimivo in pestro. Noč iz petka na soboto sem prespala v Helsinkih in se preko Dunaja vrnila domov.