Mesto Hel

Danes sva se s kolesom odpravila na raziskovanje tega zanimivega polotoka v Baltskem morju. Najprej sva kolesarila do točke, kjer naj bi bil v sredini zaliva peščen otok skoraj povezal obali. Na žalost ga ni bilo več, morda zaradi plime ali pa ga je medtem morje odneslo. 

Medtem občudujeva prve kajtarje, ki že veselo poplesavajo po valovitwm morju. Obrneva se v drugo smer in po kolesarski stezi voziva proti koncu polotoka. Steza je sprva tlakovana, nato betonska s precejšnjimi luknjami in na koncu se spremeni v makadam, kjer je bilo v bistvu najlažje kolesariti.

Seveda, če se ne bi v obe smeri trlo pešcev in kolesarjev. Zadeva se je kar vlekla. Prevoziti sva morala najmanj 16 kilometrov po slabi cesti v eno smer. 

Ustavila sva se pred oznako za mesto Hel in naredila posnetek in sebek. 

Nadaljevala sva proti železniski pistaji Hel, kjer je pravkar prispel vlak in iz njega je iztopila nepregledna množica ljudi.

Pohitela sva do obale, kjer so številne restavracije, da dobiva mizo in naročiva kosilo. Uspela sva in si privoščila okusno ribjo kosilo.

Nato sva nadaljevala pot proti koncu polotoka. Večina poti je lesena steza z ograjo, ker je podlaga peščena sipina. 

Pogled na natrpano plažo spominja na kakšno italjansko plažo, manjkajo le dežniki in ležalniki. Danes je tu res ogromno ljudi.

Na koncu polotoka stoji Kašubska gomla, ki je visoka do tri metre in je sestavljena iz dvanajstih skal. Simbolizira začetek Poljske. Spomenik so odkrili leta 2013 in je pomemben simbol kašubske identitete, kar dokazuje tudi kašubski grifon, ki se nahaja tam.

Okrog rta polotoka so pešcene plaže polne kopalcev. Nadaljujeva po krožni poti skozi gozd, ki razkriva zgodovinske ostanke borb tega kraja. 

Vsepovsod so tudi začasne stojnice, ki ponujajo ulično hrano in različne izdelke. 

Na koncu se ustaviva še pri visokem opečnatem svetilniku, ki ponosno stoji med dvemi obalami.

Svetilnik Hel je pomembna znamenitost na polotoku Hel. Znana je po svojem značilnem rdečem osmerokotnem stolpu, visokem 41,5 m. Njegova svetloba je vidna z razdalje 18 navtičnih milj (približno 33,5 km). 

Prvotni svetilnik je bil zgrajen v 19. stoletju, med drugo svetovno vojno pa so ga nadomestilu s sedanjo strukturo. Je priljubljena turistična atrakcija in služi tudi kot del sistema za nadzor zračnega prometa. 

V mestnem parku je center kašubske rezbarije z veliko primerki izrezljanih likov in premetov. 

Kašubi so lehitično zahodnoslovansko ljudstvo , ki živi predvsem na Poljskem. Govorijo kašubski jezik, ki spada v slovansko skupino indoevropske jezikovne družine.

Hel je očitno ena najbolj privlačnih turističnih destinacij ob Baltskem morju. Peklenski je v času viška sezone, ker v njem mrgoli obiskovalcev, nasprotno pa je rajski po svoji naravi, legi in zanimivostih. 

Navdušuje tako s slikovito lego in čudovitimi plažami, kot tudi z zgodovinskimi znamenitosti, ki privabljajo tako ljubitelje narave kot zgodovine.

Pot nazaj je bila hitrejša a zaradi množice tudi neprijetna. Dan je bil športno in turistično aktiven.

Do polotoka Hel

Dopoldne sva še enkrat zapeljala skozi 

Pobierowo in se odpravila naprej proti več kot 330 kilometrov oddaljenemu polotoku Hel. 

 Vožnja ni bila prav prijetna, saj nekaj časa voziva po avtocesti, zaradi del na cesti pa večino časa po lokalnih ožjiih cestah, ki so obdana z visokimi drevesi. 

Pokrajina je ravninska in na obe strani se raztezajo žitna ali krompirjeva polja. Krompirju pravijo "ziemniak" ( iz zemlje). 

Šele pozno popoldne sva prispela na zacetek polotoka in se počasi bližala cilju. Z druge strani se je vila neskončna kolona avtomobilov, ki so zapuščali ta oblegani polotok.

Vsekakor se bova morala vračati prej, da ne bova ujeta v ta gosti promet. Pobrskala sem po nekaj podatkih o tem polotoku.

Polotok Hel je med bolj slikovitimi destinacijami na Poljskem, kar sva opazila že od daleč. Nad morjem se je vrtinčilo nešteto pisanih jadr kajtov in dolga vrsa vracajočih vozil ni bila nič manj prepričljiva.

Polotok je dolg 34 km, širok na začetku 200 m in na koncu 2,5 kilometrov. Slovi po pešcenih plažah, sipinah in borovuh gozdovih. 

Ustavila sva se v mestecu Jastarnia, kjer sva na srečo dobila prostor, saj je v sezoni tu vedno veliko obiskovalcev.

Najprej sem šla do bližnje plaže in uživala ob pogledu na srfarje in kajtarje, ki so se razposajeno prepuščali vetru in brzeli po plitkem morju. Kar zavidam jim ta občutek svobode in lebdenja v zraku. 

Plaza na polotoku Hel

Jutri bova s kolesi raziskala konec rta. Še že veselim

Ob obali do Pobierowo

Dopoldne sva nadaljevala pot proti domu, a seveda naju čaka še kar nekaj ogledov na Poljskem in še khe proti domu. 

Odločila sva se za pot bliže obali, zato sva se kar velik del vozila po slabi in ozki cesti mimo skromnih vasi. Tu pa tam so bile tudi prave vile z urejenimi vrtovi, a sicer tipično zaledje. 

Ustavila sva se v kraju Pobjerow na plaćljivem parkirišču v mestu. Že po par korakih sva ugotovila, da je Pobierowo priljubljena turistična destinacija v Zahodnem Pomorjanu, saj se je na glavni ulici in v gostiščih trlo ljudi.

Mesto leži ob obali leži Baltskega morja, kar privablja mnovge domače in tuje turiste.  

V bližini je več večjih mest, zato je to enkraten kraj za sprostitev in dopust in v poletnem času zelo priljubljena destinacija.

Sama vas šteje le skromnih 1184 prebivalcev, ki pa se v sezoni pomnožijo z večkratnikom. 

Sprehodila sva se po glavni ulici, kjer je mrgolelo obiskovalcev. Veliko je družin z otroki, mladih in tujcev. 

Ob cesti so številne manjše in večje restavracije z že na pogled okusno hrano, ki se vrti na žarih. Veliko je sladolednic vseh vrst in seveda stojnic z razno kramo.

Po ulici, kjer skoraj ni avtomobilov, se mladci vozijo na električnih motorjih z debelimi kolesi, tu je veliko otroških vozičkov in skirojev. Popolna morska atmosfera.

Žal ne morem kupiti ničesar, ker sprejemajo le zlote in nobenih plačilnih kartic. Usoeva pa kupiti okusen mango sladoled in z nim se sprehodiva do 2 km oddaljenega objekta.

To je ogromen hotel posebne oblike s 1200 sobami, pravi monstrum ob obali. Donjega se ne da dostopati. Pišejo, da bi ga morali odpreti že pred štirimi leti, a zaradi težav še vedno ne obratuje. 

Bojan je želel videti, kako zgleda hotel z obale, zato sva se odpravila do prve dostopne točke do morja. Nad obalo je namreč ograja in dostop je možen le po urejenih stopnicah.

Med potjo naletiva na znamenito hišo Ewy Broun, Hitlerjeve ljubice. Je v ne preveč zglednem stanju sredi zelenja. Zgleda, da je prepuščena počasnemu propadanju in objektu urbanih grafitov.

Pred nama je bila dolga peščena obala z bujnim zelenjem v ozadju. Baltsko morje lenobno liže peščene površine, malo dalje pa valovi rišejo bele ovalne črte. Čeprav ni prav toplo, je tu kar nekaj kopalcev na plaži in v morju. 

Uživam v prijetnem šumenju valov in sicer mirni sceni. Pesek je sipek in po njem se težko premikaš, zato se jaz prijetno namestim na bližnji klopci, Bojan pa se odpravi do dobrega pol kilometra oddaljenega hotela, da ga slika.. res je ogromen..

Vračava se in raziskujeva preostale ulice mesta. Pozno zvečer se je razvila manjša nevihta z grmenjem, a ne za dolgo.

Danes je spet delno sončno. Dopoldne si greva ogledati "magic house", na glavo obrnjeno hišo, ki kot pravijo ni samo v tem kraju.