18. marec
Današnji dan sva v celoti posvetila slikovitemu mestu Matera v regiji Bazilikata. Čeprav sva jo pred leti na kratko že obiskala, sva se odločila, da si jo ogledava še enkrat in si zanjo vzameva več časa.
Zahvaliti se morava Gianfrancu, lastniku postajališča, za vse njegove predloge in napotke glede obiska mesta.
Zjutraj naju je Gianfranco odpeljal na točko ob soteski (gravina), ki leži nasproti starega mesta Sassi di Matera. Od tu sva se peš odpravila navzdol po ozki strmi cik-cak stezi, ki ponuja krasen pogled na staro mesto in na skalnate obronke soteske z jamami. Tam sva preko nepalskega mostu prečila majhno rečico.
Od tam pa se je bilo potrebno povzpeti do obzidja mesta po strmi stezi.
Nato se je začelo najino raziskovanje mesta, ki v sebi skriva bogato zgodovino.
Leži na skalnatem pobočju ob soteski reke Gravina. Zelo slikoviti in zanimivi so Sassi, kompleks jamskih bivališč, vklesanih v pobočje gore.
Leta 1952 so bili prebivalci izseljeni zaradi slabih življenjskih pogojev in ker je to Italija smatrala za sramoto. Danes pa so stavbe v Sassi restavrirane in spremenjene v muzeje in trgovinice namenjene ogledu, vračajo pa se tudi prebivalci. Bližnje skalne cerkve so bogate s freskami iz 13. stoletja.
Matera je namreč najstarejše mesto v Italiji in Evropi, 5000 let starejša kot Rim in je del UNESCO dediščine.
Jamska bivališča so naložena eno na drugo in tvorijo skalnato obzidje. Ker je pokrajina iz peščenjaka so v skale lahko dolbli svoja bivališča.
Matero so v zgodovini zasedli Grki, Rimljani, Longobardi, Bizantinci, Saraceni, Švabi, Anžuvci, Aragonci in Burboni ( iz Wikipedie), kar je pustilo pečat temu staremu mestu.
Odpravila sva se po obzidju proti stari skalnati cerkvi Madonna delle virtu, kjer sva si ogledala bogato, zanimivo postavljeno razstavo del španskega nadrealističnega umetnika, Salalvador Dalia, ki je znan po svoji tehnični spretnosti, natančnem risanju ter presenetljivih in bizarnih podobah.
Uživala sva v predstavitvi stvaritev tega španskega umetnika. Umetniška dela so postavljena v izjemno impresivnem okolju, tako da resnično začutiš ustvarjalčeve ideje in filozofijo.
Več kot eno uro sva uživala pri ogledu skulptur in slik, zvočne popestritve z razlago v tem izjemnem okolju.
Nato sva prehodila vse uličice in poti, se povzpela po stopničastih zavitih ulic do različnih razglednih točk. Tudi po mestnih trgih in ulicah so na ogled postavljene Dalijevi skulptue.
Pred kosilom sva se ustavila tudi na trgu, ki je znan po starodavnem podzemnem vodnem zajetju, ki ga imenujejo Cisterna Palombaro. V starih časih je bil nad njim park, danes pa je tu vhod za ogled. Ogledala sva si tudi to zanimivost.
Ko je prebivalcem zmanjkalo kapnice v njihovih domovih, so prihajali sem in se oskrbeli z vodo.
Primerno lačna sva se odpravila do gostilne Osteria Pignata, ki nama jo je priporočil Gianfranco. Predlagal nama je, da narociva lokalni specialiteti pignata in crapiata. Pignata je v posebnem lončku kuhana ovčetina z dodatki krompirja, sira in mocarele in pokrita s testom. Crapiata pa je jed sestavljena iz različnih stročnic s koščki popečenih kruhkov. Oboje je bilo zelo okusno in sva poplaknila s kozarčkom rdečega vina.
Po obilnem kosilu sva si ogledala še nekaj zanimivosti in nakupila hrano za naslednje dni.
Preden naju je prišel iskat Gianfranko, sva uspela doživeti tudi prižig lučk v starem mestu, kar je znana atrakcija in mnogo ljudi pride na določene točke uživat ta dogodek. Lučke se prižigajo postopno po nivojih.
Zanimivo, vreme je kljub drugačni napovedi zdržalo, zato sva si uspela ogledati veliko več, kot sva načrtovala. Ob odhodu nazaj v avtodom je začelo rahlo deževati.
Jutri pa se odpravljava proti domu.
