Razgledna točka Dalsnibba

Ponoči je malo pršilo ob temperaturi 3°C. Zjutraj je še po malem pršilo in vlekel je hladen veter. Vremenska napoved je celo omenjala možnost sneženja na tej višini. 

Res nič kaj poletno. 

Preden sva nadaljevala z vožnjo sva se malo sprehodila po okolici in naredila nekaj posnetkov bližnjega ledenika med črnimi vrhovi skalnatih gora. 

Opazila sva, da v tem zimskem dezevnem vremenu mimo vozijo skupine kolesarjev. Srečevala sva jih tudi kasneje na poti v dolino. Zvedela sva, da gre za rekreatini kolesarski maraton (400 km) z več kot 500 udeležencev. Trasa ni bila lahka, pa še v nasproten hladen veter so vozili v breg.

Ustavila sva se ob hotelu, kjer je skupina smucarjev tekačev uživala sobotno jutro. 

Na poti sva se ustavila ob zanimivem stebru, Sage steber. Stoji na travniku ob starem hotelu. Visok je 34 metrov in je tako eden najvišjih stebrov na svetu. 

Søyla reliefno prikazuje ključne trenutke v norveški zgodovini. 

Na vrhu sedi Harald Hårfagre, ki je simbol združenja razdrobljebega naroda. 

Pomemben je tudi zaradi svoje zgodovine obstoja, ker so kiparja zaradi sodelovanja s fašističnimi okupatorji v 2. sv. vojni zaprli in njegovega dela posledično niso želeli postaviti na ogled. 

Po dolgih letih je steber prevzel hotelir in ga 1992 postavil na svojem ozemlju. Danes ga mnogi obiščejo, tako kot sva baredila tudi midva. 

Med potjo sva videla velike kampe s številnimi obiskovalci. Ustaviva se ob deroči reki, ki teče mimo enega izmed kampov. Impresivna moč brzic med skalami in visok vodostaj reke. 

Vozila sva se po dolini mimo jezer, številnih velikih slapov in se počasi vzpenjala do 1000 metrov nad morjem, kjer sva parkirala in skuhala kosilo.

Čakal naju je atraktiven vzpon do skywalk razgledne točke nad fjordom Gajranger.

Cesta, ki se vije po strmem pobočju gore je plačljiva, dovolj široka tudi za avtobuse z mestoma kar srhljivimi pogledi v dolino.

Gorska razgledna točka Gairanger Skywalk Dalsnibba stoji na 1476 metrih nadmorske višine in je ene najvišjih razglednih točk na fjorde v Evropi. Posebnost je, da je do nje mogoče priti z avtomobilom.

Na vrhu je prostorno parkirišče za avtobuse in avtomobile, stavba s trgovino s spominki in ploščad Skywalk, ki visi nad globino. 

Danes je vlekel močan veter, ki je še dodal k nesigurnemu počutju na ploščadi. Tam namreč stojiš na kovinskem mrežastem podestu. Veter vleče in grmi skozi reže in ustvarja negotov občutek. 

Pogledu skozi reže te pogrezne v globino skalnatega prepada. Ploščad ponuja panoramski razgled na Geirangerfjord in okoliške z debelo snežno odejo odete vrhove.

V doloni se vije cesta proti fjordu na eni strani in proti dvem jezerom na drugi. Lepote narave, ki jih ne vidiš pogosto.

Zgradila sva kamiti stolpec za našo pikico, Niemi.

Veter se je jezno zaletaval v vozila, celo prevrnil težka motorja, meni pa povzročal neprijetno solzenje. 

Lepo doživetje je kronalo najin današnji dan.Peljala sva se v dolino, mimo veliko slapov in deročih hudournikov. Poiskala sva manjše parkirišče, kjer bova prenočevala.

Odkar sva na južnem delu Norveške še nisva v živo videla teme, saj je svetlo do pozno zvečer (23:09), ko sonce zaide za nekaj ur. Vzide pa tudi že zelo zgodaj (04:05). Tu je današnja slika poti sonca.