Cagliari dan 3

Ker so vsi trajekti, ki vozijo podnevi zasedeni do torka, sva podaljšala bivanje v Cagliaru še za en dan. 

Ker je prelep topel sončen dan, sva se s kolesi odpravila pogledat laguni in stare soline.

Najprej sva se peljala del poti po promenadi Lungo mare, nato pa zavila proti lagunama. 

Prepletenost prostranega območja s kanali in lagunami ustvarja raj za ptice, še posebej plamence, ki tu živijo v velikem številu, nekatere avtohtone, druge selivke. 

Nekaj sva jih opazila pri jutranjem zajtrku. Z dolgimi vratovi brskajo po plitvini in iščejo hrano. Nežno rožnatobelo perje jih dela angelske.

Škoda, da se jim ni mogoče bolj približati. Vendarle uživava v opazovanju in narediva nekaj posnetkov.

Pot sva nadeljevala proti stilsko zanimivo oblikovani cerkvi, ki ji oravijo Polpo, ker je podobna hobotnici, kar je najbrž bil eden od namenov, saj je tukaj popularna lokalna jed hobotnica. 

Žal je bila cerkev zaprta, zato sva si jo ogledala le od zunaj. Po fotografijah s spleta sodeč, je notranjost minimalistična, lepa. 

Ker sva bila ravno pod enim od sedmih gričev mesta, sva se kljub precejšnjemu strmemu vzponu, odpravila nanj, saj zagotavlja enega najlepših razgledov na mesto, zaliv in soline.

V jasnem dnevu je razgled več kot enkraten. Prepriča te, da je položaj tega mesta res enkraten, da se zliva s ineizmerno modrino morja in le-temu daje še večjo veljavo. 

Na srečo sva prvi dan spoznaka mesto skozi voden avtobusni ogled, zato sva imela občutek, kaj si je dobro ogledati pobliže.

Prilezla sva torej  na panoramsko točko Viale Europa, ki je ena najbolj priljubljenih in cenjenih destinacij med turisti in prebivalci. 

Kiti jo spektakulareni razgledi na obsežen naravni park Molentargius, rt Sella del Diavolo in mesto.

Pozornost pritegne kip San Francesca.di Assisi z naslovom »Brat Sonce", ki  prikazuje slavnega redovnika iz Assisija z roko, dvignjeno proti nebu.

Tokrat me je najbolj prevzel pogled na veliko število plamencev v obeh lagunah. Od daleč zgledajo kot biserne lučke, ki krasijo plitvine. 

Zaželela sva si dobre kave in sladoleda, zato sva se odpravila navzdol proti centru mesta. 

Vijugala sva po prometnih cestah, se umikala na pločnik, ko je bil promet pregost in našla kavarnico s kavo v ulici namenjeni le pešcem, kjer so znane trgovine.

Ker se je bližalo pozno popoldne, sva se odpravila nazaj do avtodoma. Većina sva vozila po kolesarski poti, ki jih v takem mestu ni ravno na pretek. 

Ko sva prispela do promenade ob obali, sva se rešila prometa in je kolesarjenje bilo prijetnejše. 

Bližal se je sončni zahod, večerna svežina je na obalo privabila veliko sprehajalcev. Iz obmorskih restavracij se je slišala glasna glazba.

Zlila sva se z obiskovakci, si privoščila odličen pistacijev sladoled v majhni stavbi ob promenadi. Čakalo naju je še preostalih 8 km do doma. Skupaj sva jih danes prekolesarila slabih štirideset

Malo preden sva prispela, sva lahko občudovala nenavaden a krasen zahod sonca. Kot, da bi nama sonce želelo to pokloniti za slovo od Cagliarija. :)

Jutri bova začela zaključevati krog po vzhidni obali Sardinije.