Uppsala

Dopoldne je bil napovedan dež, zato sva se zgodaj odpravila s kolesom le po okolici Gamla Uppsale. Po makadamski poti sva se peljala mimo gomil, ki se vrstijo od cerkve do žitnih polj. 

Nekje na sredini poti sva opazila jaso, ki jo obkrozajo manjše skale, na katerih postavljeni barvni kamni. Vsak skekrbi za določeno počutje in ravnovesje.Prebrala sva na tabli, da je to mesto za meditacijo in umirjanje. 

Nadaljevala sva krog do avtoceste in nato do vasi, kjer sva se zstavila na odlični pici v turški restavraciji. Testo je bilo podobno italjanski izvedbi, hrustljavo, na nadevu pa so bile poleg osnovnih dodatkov za pico še mini mesne krogljice, ki so značilna švedska jed. Zelo okusno, res.

Ujela sva še pravi trenutek za vrnitev v avtodom, preden se je vsul dež. Opažava, da se vreme v teh krajih zaradi stalnega vetra hitro spreminja. Jasno nebo nenadoma preplavijo oblaki, ki kaj kmalu odložijo vodne zaloge. 

Na srečo so vremenske napovedi precej natančne, zato lažje načrtuješ, kdaj na pot s kolesom.

Danes sva se v bližnjo Uppsalo odpravila šele po peti. uri popoldne, ko je prenehal dež. 

Uppsala, je četrto najvećje mesto na Švedskem in ima 140 000 prebivalcev. Znano je po univerzi Uppsala, ustanovljeni v 15. stoletju. 

Do mesta pelje urejena kolesarska steza. Najprej se ustaviva pri impozantni katedrali, ki je najvišja v Skandinaviji. 

Če zunaj zgleda lepa in velika, pa je njena notranjost zgleda še veliko večja in lepša. 

V njej sta med drugimi pokopana tudi Charles Line, ki je postavil sistem poimenovanja rastlin in živali 

in švedski kralj Gustav l, ustanovitelj samostojne švedske kraljevine.

Cerkev je impozantna dd zunaj, znotraj pa te prevzame njena mogočnost, bogatost fresk in vitražev ter visokih obokov. 

Kar nekaj časa sva se pomudila v njeni notranjosti. 

Od tu sva šla v bližnje botanične parke, ki so lepo urejeni in na več predelih mesta.. 

Privabil naju je tudi velik grad, ki stoji na manjši vzpetini, od koder je lep razgled na mesto. 

Poleg gradu je na posebnem stojalu znameniti zvon, ki dandanes služi študentom v pomladabskih praznovanjih.

Na severnem vhodu v grad sta upodobljena kipa generalnega sekretarja OZN Daga Hammarskjölda kot otroka in odraslega, ki je otroštvo preživelo na tem gradu.

Uppsali pravijo tudi »švedski Cambridge«, saj je živahno univerzitetno mesto. Na vsakem koraku je čutiti študentski utri, saj je kar 20 odstotkov prebivalcev študentov. Tu študira veliko tujih študentov, kar zagotovo daje mestu mednarodni pridih. 

Glavna stavba univerze stoji v bližini katedrale. Univerza Uppsala je bila ustanovljena leta 1477 in velja za najstarejšo univerzo v Skandinaviji in se uvršča med najboljše visokošolske ustanove na svetu, ko trdijo viri.

Mesto ni prav veliko, je hitro obvladljivo, ponuja pa veliko zgodovinsko pomembnih in stoletja starih znamenitosti 

Uppsala velja za ključno inovacijsko mesto in gojišče novih idej.

Na koncu se odpraviva še v center mesta, ki sloni ob reki Fyris, ki deli mesto in prispeva k slikoviti lepoti mesta. Po njej vozijo ladjice in čolni.

Ob narežju so številni gostilniški objekti, polni gostov, pretežno mladih. V enem izmed lokalov je bilo slišati glasno glazbo in vudeti ßtevilne mlade, ki so tam praznovali. Na žalost pa tudi primer nesrečnega dekleta, ki je nezavestno ležalo v parku. 

Reko pa prećijo majhni s cvetjem okrašeni mostovi. V vseh švedskih mestih je veliko barvitega okrasnega cvetja.

Lep sončen dan je omogočil zanimive posnetke odsevov stavb v vodi.

Uppsala združuje šarm starega z dinamičnim in svetovljansko sodobnim vzdušjem. Srednjeveška arhitektura sobiva v sožitju s sodobno.

Uppsala velja za versko središče Vikingov, kjer je bil tempelj Uppsala, posvečen njihovim bogovom.

Je kolesarjem prijazno mesto, saj je kolesarjenje tu način življenja, pravijo.

Potep sva zakljčila polna vtisov v poznih popoldanskih urah

Gamla Uppsala

Zapustila sva Štokholm, ki naju je veselo presenetil s svojo barvitostjo, mnogimi zanimivostmi, čistočo in umirjenostjo, predvsem pa z varnimi in lepo urejenimi kolesarskimi potmi. Mesto je človeku prijazno, razgibano, z veliko zelenja, a ne preveč betonsko. Kar nekaj dni sva z užitkom preživela tu.

Pot nadaljujeva proti le dobrih 60 km oddaljeni Uppsali, univerzitetnemu zgodovinskemu mestu. 

Parkirava na postajališču v Gamla Uppsalu, kjer se je nabralo že veliko avtodomov. Parkirišče je brezplačno, ponuja pa WC, vodo in prostor za spuščanje sive vode. 

Postavljeno je na robu vasice Gamla Uppsala območje bogato z arheološkimi ostanki.

Peš se odpraviva do bližnje okolice, kjer so večje gomile, ki predstavljajo starodavne grobive. Največja med njimi je kraljeva gomila.

 Urejene so pešpoti okoli ograjenih gomil. 

Poleg gomil je v bližini cerkev in posebna lesena zgradba 

Pokukala sva v trgovinico muzeja, ki predstavlja arheoliške zanimivosti področja.

Ta kraj je bil že v 3. in 4. stoletju našega štetja pomembno versko, gospodarsko in politično središče. 

Gamla Uppsala je bila takrat znana v severni Evropi kot rezidenca švedskih kraljev iz legendarne dinastije Yngling .

Zanimiva so pričevanja najdenih virov v grobovih, ki so jih z golimi rokami zgradili v majhne griče na povsem ravninski pokrajini. 

Švedska skrbi za svojo dalnjo in bližnjo zgodovino s ponosom. Vsi te vrste pričevalci so urejeni in označeni s tablami in potmi in vabijo k ogledu.

Jutri se pidava v mesto Upsala s kolesi

Še nekaj utrinkov iz Štokholma

Ponovno sva se odpravila s kolesi v mesto, da si pobliže ogledava še nekaj zanimivih točk.

Le en dan premora sva imela včeraj, ostala sva le v okolici kampa, pa me je ura že opozorila z "čas je za gibanje...".

Šltokholmu pravijo severne Benetke, ker je postavljen na otokih in se v bistvu kopa v slanodksladki vodi. 

Kot slučajni obiskovalec ne ločiš, kdaj gledaš jezero in kdaj jezike ali janale morskih zalivov. 

Lep je pogled na pastelno obarvana in umetelno oblikovana pročelja stavb, ki krasijo številna razgibana obrežja in preplet daljših in krajših mostov, ki povezujejo številno otočje v celovito mesto. 

Tokrat si pobliže ogledava mogočno stavbo Mestne hiše Štokholma. 

Ponosno se dviga nad morjem in je vidna daleč naokoli. 

Njen 106 m visok zvonik z zlatimi tremi kronami, ki so švedski državni grb, je eden najbolj znanih silhuet v Stockholmu. Baje je celotna zgradba zgrajena iz osmih milijonov opek. 

Meni osebno se zdi preveč temačna.

Pišejo, da je v njej veliko dvoran, ena izmed njih, Zlata dvorana z 18 miljoni zlatih mozaičnih ploščic, je posebej znana, saj v njej poteka veliki Nobelov banket po podelitvi nagrad.

Zanimivo je notranje dvorišče z dvojnimi arkadami, ki odpirajo pogled na urejen vrt in morje.

Iz vrta je lep razgled na parlament in kongresni center.

Ob stavbi je kenotaf, prazna grobnica namenjena ustanovitelju Štokholma (iz 13. stoletja).

Naslednje se peljeva mimo koncertne dvorane, kjer 10. dcembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela, podeljujejo Nobelove nagrade. V njej sem, povem s ponosom, pred več kot 20 leti prejela nagrado za najbolj izobraževalno šolsko spletno stran, ki mi jo je podelila bruselska komisija za izobraževanje :).

 

Na slovesnosti podeljujejo nagrade za fiziko, kemija, fiziologijo ali medicino, književnost in nagrada za ekonomske vede. Nagrado za mir pa pideljujejo v Oslu.

V mestu je tudi za obisk zanimiv Paradox muzej, ki preseneča z mnogimi optičnimi iluzijami. Žal je zanj potrebna rezervacija termina in čakalna vrsta je dolga, zato si ga tokrat znotraj nisva ogledala.

Med mnogimi parki in trgi je posebej zanimiv Kungsträdgården, ki leži v središču Stockholma. Je zelen, veliko je restavracij, zato priljubljen turistom in domačinom. 

Je priljubljeno zbirališče, kjer se poleti vrstijo koncerti in dogodki na prostem, pozimi pa se spremeni v živahno drsališče.

Peljeva se po nabrežju, kjer so pristanišča za ladjice, ki vozijo turiste po arhipelagu.

Ustaviva se ob dveh manjših obeliskih z led lučmi, ki prikazujeta trenutno količino očiščene odpadne vode in jakost vetra in vlažnosti. 

V bližini Vasa muzeja stoji ABBA muzej, ki od leta 2013 gosti interaktivno razstavo o pop skupini ABBA.

Tu si obiskovalci lahko ogledajo zbrana dela skupine ABBA in celo zapojejo v karaokah njihove pesmi. Vrsta pred muzejem je kot vedno tudi danes zelo dolga. Nisva se idločila za ogled, sem pa naredila sebek ob sliki skupine Abba in v avtodomu pigosto pislušava kompilacijo njijovih skladb.

Nekaj metrov stran je zabaviščni park  Gröne Lund z  vratolomnimi napravami. Že na daleč slišiva vriske in krike tistih, ki so si privoščili te vrste zabavo. Danes je bil park nabito poln obiskovalcev. 

Tu sva zaključila potep in se vrnila po obalni stezi v kamp. Tudi danes je za nama slabih 35 kilometrov po razgibanih gor, dol poteh v pregovorno ravninski Švedski.