Proti Delfiju

Danes zapuščava Atene. To ogromno mesto je zmes sodobne in stare Grčije. Je težko obvladljivo, čeprav v mestu delujejo taksiji, avtobusi, troljebusi in podzemna.

Gibanje je zaradi ozkih, pogosto enosmernih uluc zatrpanih z vozili, oteženo in počasno, a nikoli panično ali nervozno.

Ljudje so prijazni in uslužni in hrana je dobra. Me pa veseli, da je obisk mimo in da se rešim tega mestnega trušča 

Sva na poti proti mestu Delfi. Vmes se ustaviva pri spomeniku leva v mestecu Kearoneja. 

Lev iz Kearoneje je bil postavljen po istoimenski bitki (338 pr. n. št.) med silami Filipa II. Makedonskega in združenimi silami Atencev, Tebancev, in njihovih zaveznikov.

Bitka se je končala z zmagoslavjem Filipa II. in hudimi žrtvami med njegovimi sovražniki. Domneva se, da je samo v Atenah umrlo več kot 1000 ljudi.  

Tebanci so spomenik postavili v spomin na svoje padle. 

Pot nadaljujeva najprej po dolini in nato se cesta v vijugah vzpenja po pobočju hribov v bližini gore Parnas.

Danes je Parnas zavit v oblak, a se kljub temu opazi snežene površine. 

Parnas je apnenčasta gora, ki se dviga nad svetiščem Delfi in ima izjemen pomen v grški mitologiji ter kulturi kot simbol pesništva in umetnosti. Pogisto jo v svojih verzih omenja tudi naš Preseren.

Na vrhu naslednjega hriba stoji zanimivo mestece, ki spominja na alpsko vas. Tu ponujajo smučarsko opremo, saj od tid hodijo na smučišča na Parnasu.

Po spustu se pripeljeva do arheološkega najdišča Delfi. Nedelja je, zato je kilometre prej in potem ob cesti videti parkirane avtomobile in avtobuse. Imela sva srečo in dobila pristor tudi za najin avtodom. 

Kupila sva ustopnici in se odoravila v hrib, kjer ležijo arheološki ostanki starega mesta. 

Arheološko najdišče Delfi je bilo v antičnem svetu eno najpomembnejših verskih središč. Stari Grki so verjeli, da je prav tu središče sveta – “omfalos”/ popek sveta. 

Delfi ležijo visoko na pobočju gore Mount Parnassus, z razgledom na dolino – kar že samo po sebi ustvarja občutek veličastnosti in skrivnostnosti. Takšna dramatična pokrajina je bila idealna za svetišče, saj je krepila občutek, da si bližje bogovom.

Znani so bilu po preročišču boga Apollo, kjer je svečenica Pitija napovedovala prihodnost. Danes lahko obiskovalci občudujemo ostanke templjev, gledališča in stadiona na pobočju hriba, ki skupaj pripovedujejo zgodbo o moči vere, politike in skrivnostnih prerokb.

Preročišče v Delphi je delovalo na precej poseben in skrivnosten način, ki je združeval verski obred, simboliko in interpretacijo.

V središču vsega je bila svečenica, imenovana Pitija, posvečena bogu Apollo. Ljudje iz vse Ancient Greece – od navadnih posameznikov do kraljev – so prihajali v Delfe po nasvete glede vojn, politike ali osebnih odločitev.

Postopek je potekal približno takole: Najprej so obiskovalci darovali žrtve (pogosto živali) in darila, da bi si zagotovili naklonjenost boga. Nato je Pitija sedla na trinožnik v Apolonovem templju, nad razpoko v zemlji. Po antičnih virih naj bi iz nje prihajali hlapi, ki so jo spravili v nekakšen trans.

V tem stanju je Pitija izrekala nepovezane, pogosto skrivnostne besede ali stavke. Te besede so nato razlagali duhovniki, ki so jih oblikovali v bolj razumljive odgovore – vendar pogosto dvoumne. 

Zanimivo je, da so bila prerokovanja pogosto simbolična. Znana je zgodba o kralju Croesus, ki je dobil odgovor, da bo “uničil veliko kraljestvo” – a se je izkazalo, da je s tem uničil lastnega.

Tako preročišče ni dajalo jasnih “da” ali “ne” odgovorov, ampak je ljudi spodbujalo k razmisleku – in včasih tudi k napačnim odločitvam.

Kraj je bil izbran zaradi kombinacije mitološkega pomena, naravne dramatičnosti in morda celo geoloških pojavov, ki so pomagali ustvariti “mistično izkušnjo”.

Položaj, ostanki in urejenost okolja te napelje, prevzame da raziskuješ to staro zgodovino in mističnist.

Na koncu sva si ogledala tudi lepo urejen muzej z artefakti s tega obmocja. 

Sprehodila sva se tudi po mestu Delfi, ki keži nedaleč stran. Tu je veliko majhnih trgovinic s spominki in domačimi izdelki.

Dan sva zakljucila v lepo urejenem kampu nekaj kilometrov stran. Poćitek in nego pitrebujeva ne le midva, pač pa tudi majin avtodomek, saj je infrastruktura za avtodome v Grčiji precej skromna.