Polarni krog

Včeraj sva preživela dan v vožnj po gricevnati in bolj ravninski pokrajini. Tu je več polj in travnikov, ki so vsi skrbno pokošeni. 

Na velikem delu ceste je opaziti gradbišča, saj zgleda da širijo cesto v avtocesto. Promet ni prav nič oviran.

Ceste so tu dobto vzdrževane in precej ravne in se po njih lepo potuje. Ko sva se pogovarjala z naključnim norveškim parom in pohvalila njihove ceste, sta se namrdnila, da bi potreboval bolj hitre avtoceste. Seveda, saj je država izredno dolga in razgibana, zato je potovati na sever dežele tudi zanje kar velik izziv.

Spomnim se, da mi je na seminarju eden od norvežanov rekel, da sem obiskala več Norveške kot to doživi morda le dobrih par procentov domačinov. Ponosna!

 Prespala sva na mirnem prostoru ob cesti. 

Danes sva se dopoldne odpravila proti Polarnemu krogu. Pred kosilom sva prečkala točko, kjer je portal nad cesto z napisom "Nord Norge", ki označuje začetek severa na Norvrškem. Oblikovan je v razgibani obliki svetlobe severnega sija. 

Wikipedija mi je pojasnila, kaj predstavlja.

Nord-Norge. To je geografska regija Norveške , ki jo sestavljajo tri najsevernejše grofije Nordland , Troms in Finnmark , kar je skupaj približno 35 % norveške celine. Večja mesta v severni Norveški (od juga proti severu) so Mo i Rana , Bodø , Narvik , Harstad , Tromsø in Alta . 

Severno Norveško pogosto opisujejo kot deželo polnočnega sonca in deželo severnega sija, ki ga lahko opazujemo konec septembra in oktobra, ali pa februarja in marca, ko pa sonce skoraj sploh ne vzide. 

Kmalu zatem sva prispela do Polarnega kroga, ki poteka severno od 66. stopinje severne zemljepisne širine (66° 33' severno), skozi Južni ocean in čez najsevernejše dele antarktične celine.

Znameniti arktični krog označuje mejo, kjer lahko na severu doživite polnočno sonce in arktično zimo. V resnici pa polarni krog ni fizična črta, saj se severni magnetni pol premika približno 14 metrov na leto.

Na tem mestu so postavili zanimivo kupolasto stavbo in verjeli, da gre črta skozi njo, dejansko pa poteka malo bolj severno.

Pred stavbo stoji kamen z oznako zemljepisne širine. Tu sva naredila nekaj posnetkov in si nato ogledala še trgovino s spominki in nekaj nagačenimi živalskimi predstavniki tega okolja.

Tu stojijo trije pomembni živalski predstavniki: mogočen severni medved, severni jelen in veliki los. Med njimi so seveda nepogrešljivi troli. 

Odpraviva se tudi proti vzpetinam nad kupolo, kjer so mesto našle male kamnite piramide. Poleg nešteto že postavljenih, sem zgradila še eno za srečo za vse moje drage.

Na Norveskem so "cairns" ali velike kamnite piramide uradna tradicionalna oznaka za pohodne poti, zato so povsod vidne table, ki prepovedujejo graditi take velike puramide. 

Sprehodila sva se do prve planote mimo potokov in potočkov, ki derejo v dolino. Tu so še vedno večje zaplate snega, ki napajajo potoke in hladijo zrak. 

Krog sva zakljućila po krajši stezi in se vrnila v avtodom. Nad dolino so se v soncu kopale snežene gore in ledenik na njih.