Bojan se je odločil premakniti avtodom bolj na sredino parkirišča, kjer so bile kamere, saj je parkirišče novo in urejeno. Šla sva spat, a moji slabi občutki niso popustili in zaspala sem šele proti jutru.
Ob šesti uri sem se zbudila, ko so lokalni kmetje na robu parkirišču začeli postavljati stojnice s svojimi proizvodi in prav kmalu so jih obiskali tudi prvi kupci.
Pozajtrkovala sva in se odpravila na pot proti domu. Odločila sva se obkrožiti ostrogo italjanskega škornja po obalni cesti.
Ni nama bilo žal, saj je obala slikovita, okolica pa gosto poraščena.
Mesta so postavljena na pečine nad morjem. Vsepovsod so nasadi oljk, na enem delu ob morju je bil gost gozd evkaliptusov. V blžiini večje lagune so si sledili sicer zaprti kampi in letovišča.
.Peljala sva se skozi manjši kraj Foce Varano, ki se vleče ob cesti in ima kratke ulice poimenovane po večjih mestih ob italjanski obali in njenih otokih. Postavljene so lepo po vrsti od Francije do Slovenije, konča se s Trstom. Table z napisi so vidne s ceste. Zanimivo.
Sledilo je nekaj peščenih plaž. Kasneje sva zapustila obalno cesto in se peljala po avtocesti do San Marina. Vreme se je poslabšalo, nizka oblaćnost in pršenje je sceno obarvalo sivo.
Ko sva se bližala cilju je bilo megleno. Prestopila sva mejo v San Marino, kjer na mejnih vratih piše: "Dobrodosli v
Starodavni deželi svobodnih". .
Parkirala sva v družbi šestih avtodomiv na parkirišču pod hribom (Borgo Maggiore) .
San Marino je gorata mikrodržava, ki je med najstarejšimi republikami na svetu. Pred časom sva jo obiskala in tam tudi prvič jedla okusne piadine.
Glavno mesto San Marino leži na pobočju Monte Titana. Zanimivo je staro mestno jedro z obzidjem, ki je v lepem vremenu vidno daleč naokoli. V mestu so ozke tlakovane ulice. Trije stolpi z gradom iz 11 stoletja obdajajo vrh Titana.
Jutri bova zaključila najin tokratni potep