Su Nuraxi, Baromini

Zjutraj se s skodelico jutranje kavice sprehodim do obale in bližnjih skal. Morje je popolnoma mirno in spokojno in vsi, ki se sprehajamo ob njem, uživamo v prijetnem svežem zraku in prvih sončnih žarkih. 

Po zajtrku sva se odpravila najprej do polnilnice plina in nato proti arheološkim ostankom na otoku. Prvič zapuščava obalno območje in greva proti notranjosti. Nekaj časa se voziva po avtocesti, ki pelje proti Cagliariju. Nato jo zapustiva in se vzpenjava proti planoti na 269 m nad morjem.

Tu se sredi ničesar skriva prva pomembna arheološka najdba, Tomba di giganti, Grob velikanov, Sa Domu 'e S'Orcu

Do najdbe vodi urejena ožja betonska krožna pot. Ker nisva prepričana, da bo v bližini kakšno parkirišče, parkirava avtodom ob poti in nadaljujeva peš.

Bazaltna planota je posejana s skalami različnih velikosti in nizko rastjo grmičevja. In sredi ničesar stoji ograja in v njej velika kamnita grobnica. 

Ime "Grob velikanov" je navdihnila velika velikost te posebne vrste grobnic in kamnov, iz katerih je narejena. 

Opisujejo, da so bile namenjene za več pokopov. Je primer dobro ohranjene grobnice z ohranjeno strukturo.

Za streho so položili značilne velike ravne granitne plošče, ki se naslanjajo na konstrukcijo. Prostor pred grobom je bil namenjen pogrebnim obredom.

Lep vhod, obdan s temnimi bazaltnimi kamni (ognjeniškega izvora), vodi v manjši prostor s stransko nišo za opolaganje daril po smrti. 

Grob je dolg 15 metrov, sšrok pa okoli 18 m in globok 2,5 m. Je eden najvišjih grobov na otoku. 

Fasada groba preseneča, saj kaže precej edinstven slog gradnje, njeni spodnji kamni so namreč manjši od tistih na vrhu.

Grobnica velikanov Sa Domu in S'orcu je arheološki spomenik.

Od tu naju pot pelje do še bolj zanimivih najdb, Nuraghov, arheološkega območja "Su Nuraxi" (izgovorjava sunuraži) v zanimivi dolini, posejani z nizkimi koničastimi griči. 

Kraj Barumini z okolico ponuja bogato zgodovinsko dediščino in tradicijo. Mesto se nahaja v osrčju Sardinije

Parkirava pred vhodom v najdišče, kupiva vstopnici in se priključiva vodenemu ogledu tega arheolišjega najdišča. 

Iz vhoda je lepo viden osrednji stolp, pred njim pa večje število ostankov hiš. Že prvi pogled razkrije, da gre za pomemben dokaz veličastne preteklosti, arheološko območje Su Nuraxi. 

Območje so odkrili v petdesetih letih 20. stoletja med izkopavanji, ki jih je vodil veliki arheolog Giovanni Lilliu.

Sestavljeno je iz mogočnega kompleksa nuraghe stolpov, zgrajenih v različnih fazah iz 15. stoletja pred našim štetjem, in pred njim ležeče koče obsežne vasi.

Od leta 1997 je priznan kot UNESCO svetovna dediščina.

Vodička nam je razložila nastanek te vrste prazgodovinskih sravb, njihov razvoj in propad, kot ga razlagajo strokovnjaki. 

Nuragska civilizacija se je na Sardiniji razvijala v času od 1500–500 pr. n. št.

Ime je dobilo po najbolj značilnem spomeniku tega obdobja: "nuraghe", kar pomeni "kup kamnov" in "votlina". Označuje vrsto vojaške arhitekture s stolpastimi stenami, zgrajene iz kamnov suhe gradnje.

Doslej je bilo po celem otoku registriranih več kot 7000 nuraghijev in kar trideset jih je na območju Baruminija. 

Su Nuraxi je reprezentativen nuraghi, ki je sestavljen iz več kot enega stolpa. Gradili so jih na Sardiniji med srednjo in novejšo bronasto dobo predvsem za vojaške potrebe varovanja obmoćja. 

Bili so podobni srednjeveškim gradovom, namenjeni obrambi okolice, vendar kar 3000 let starejši od njih.

Skozi stoletja so jih podirali in dograjevali, zato je njihov namen zavit v tančico skrivnostnosti.

Bazalt je bil osnovni material za njegovo gradnjo, to je zelo trd vulkanski kamen, ki prihaja s planote Giara.

Vstopili smo v osrednji stožčasti stolp, ki v svojem osrčju skriva stalen vir pitne vode. Stolp je včasih vseboval tri nivoje sob, do katerih so vodile spiralne ozke stopnice. 

Osrednji stolp so obkrožali štirje stolpi s pokrito streho. V steni so bile reže za opazovanje. Do stolpa so vodile lesene stopnice ali vrvi. Vhod je bil le eden. 

Na vrhu stolpov so bili balkoni z zanimivo konstrukcijo trikotnih kamnov. 

Povzpeli smo se v stolpu do vrha, po ozkem hodniku s kamnitimi stopnicami, ki se spiralno dvigajo navzgor. 

Razgled na spodaj ležečo vasico je zanimiv. Opaziti je čipkam podoben vzorec kamnitih ostankov stavb, ki so baje imele koničaste lesene strehe. 

Ptavijo, da v stolpu ljudje niso prebivali. V vasici pa je opaziti strukturo hiš v obliki polkroga s povezanimi sobami. 

Zanimiv ogled, ki ga nisem pričakovala. Z vstopnico smo dobili še prost vstop v muzej Casa Zapata v mestu.

V muzeju smo si ogledali zanimivist Su Nuraxi 'e Cresia, še en kompleks nuraghe. 

Odkrili so ga v devetdesetih letih prejšnjega stoletja med obnovitvenimi deli Casa Zapata, starodavne plemiške rezidence.

Sardinsko-aragonski baron je v 16. stoletju zgradil palaćo na vrhu starodavne nuragične zgradbe. 

Danes si ostanke tega nuragha ogledamo pod stekli tal in v muzejskih prostorih te vile. Zbirka je strokovno predstavljena z artefakti, slikami in poučnim videom. 

V kompleksu je tudi etnološka zbirka okoliških uporabnih predmetov. 

Mesto je znano tudi po pridobivanju zafrana, rdečega zlata v kulinariki, saj dosega vratolimne cene, zato sva ga tudi kupila, a le za vzorec. 

Po ogledu sva se posladkala z okusnim sladoledom in se odpeljala do bližnjega postajališča, kjer bova prespala. 

Zgodovinsko arheološki dan nama zaokrožujejo zvonci črede ovac, ki se pasejo v bližini